Ostre polemike o sončnih elektrarnah na kmetijskih zemljiščih

Umeščanje sončnih panelov na kmetijska zemljišča oziroma rabo agrovoltaike (nekateri uporabljajo termin agrofotovoltaika, vendar na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU menijo, da je primernejši izraz agrovoltaika) od avgusta 2023 ureja zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). Zdaj ta določila prenašajo v novelo zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H). Odkar se je ta konec januarja znašla v javni obravnavi, potekajo burne polemike o tem, ali sončne elektrarne sodijo na kmetijska zemljišča, ki so namenjena pridelavi hrane in ki nam jih v Sloveniji močno primanjkuje.

MOPE je za čim več pilotnih projektov

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so do agrovoltaike (AV) oziroma sočasne rabe kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike zadržani, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), v katerega pristojnosti so tudi obnovljivi viri energije (OVE), pa sončne elektrarne na kmetijskih površinah zelo zagovarjajo – ob pogoju, da se tam ohranja primarna kmetijska dejavnost in da se minimizira možnost izvedbe slabih praks.

Na MOPE poudarjajo, da trenutni predlog zakona o kmetijskih zemljiščih nekoliko omejuje možnosti za rabo agrovoltaike. Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju in na trajnih travnikih z boniteto zemljišč do vključno 35 točk postavlja dodatne pogoje za izvedbo tovrstnih projektov. Poleg tega prepoveduje postavitev AV na njivah in trajnih nasadih, razen za namen izvedbe začasnih pilotnih projektov, katerih naročnik mora biti eno od ministrstev, pristojnih za kmetijstvo, za energijo oziroma za znanost in inovacije. V predlagani zakonski noveli tudi piše, da je financiranje pilotnih projektov omejeno zgolj na javna sredstva. MOPE zanima, zakaj takšna omejitev, zavzemajo se tudi za vključitev evropskih projektov z zagotovljenim financiranjem. »Menimo, da je glede na prostorske danosti oziroma različne klimatske tipe in druge dejavnike v Sloveniji pomembno, da omogočimo večje število pilotnih projektov,« je poudaril dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za OVE.

Trajni nasadi in njive bodo brez sončnih elektrarn

Po predlogu ZKZ-H postavitev agrovoltaike na trajnih nasadih in njivah ne bi bila mogoča. Na MOPE menijo, da bi morala biti proizvodnja električne energije iz agrovoltaike dovoljena tudi tam. Ker ta zakonski predlog sončne elektrarne dovoljuje le na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju in na trajnih travnikih z bonitetno oceno do vključno 35 točk, postavitev agrovoltaike na trajnih nasadih in njivah v okviru pilotnih projektov pa še vedno omogoča, se na MOPE sprašujejo o smiselnosti izvajanja tovrstnih pilotnih projektov, saj brez ustrezne zakonske podlage njihovi izsledki v praksi ne bodo uporabni.

Povsem drugačno stališče imajo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker predlog ZKZ-H predvideva izvedbo pilotnih projektov na kmetijskih zemljiščih, ki se med seboj razlikujejo glede na klimatski tip, tip tal, vrsto kmetijske kulture in minimalni obseg ter na kmetijske kulture na prostem in v zavarovanih prostorih, se bojijo, da se bodo pilotni projekti močno razbohotili. »Glede na raznolikost teh kriterijev v Sloveniji si lahko predstavljamo potencialno število pilotnih naprav,« je na nedavnem posvetu o agrovoltaiki opomnila dekanja dr. Marina Pintar.

Zlorabili določila zakona o kmetijskih zemljiščih?

Na ministrstvu za okolje poudarjajo, da po ZUNPEOVE doslej ni bil izveden še noben projekt agrovoltaike. Tudi ne sončne elektrarne (SE) na kmetijskih zemljiščih, v zvezi s katerimi je to isto ministrstvo sklenilo nekaj pogodb o sofinanciranju njihove gradnje. Med njimi sta tudi SE Svibno 1 in 2 v občini Radeče. MOPE investitorjema subvencije za postavitev (gre za evropski denar) sicer še ni izplačalo, saj ta projekt zaradi suma nezakonite umestitve preiskuje evropsko javno tožilstvo. Kljub temu sta elektrarni priključeni na omrežje. Zanimivo pa je, da MOPE od Borzena ne zahteva ustavitve postopkov in s tem prepreči, da bi domnevni kršitelji zakonov dobivali državni denar za subvencionirano elektriko, dokler evropski tožilci ne opravijo svojega dela.

Na MOPE so nam pojasnili, da so investitorji tiste sončne elektrarne, ki že stojijo na kmetijskih površinah, tja umestili na podlagi veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih. Po njem je mogoče na kmetijskem zemljišču med drugim postaviti stavbe in pomožne objekte (denimo rastlinjake) za rastlinsko pridelavo tlorisne površine do vključno 150 kvadratnih metrov, ki se lahko uporabljajo izključno v kmetijske namene. Po navedbah MOPE so nekateri dosedanji investitorji SE izkoristili prav ta določila zakona o kmetijskih zemljiščih, ki niso po ZUNPEOVE predpisana pravila dvojne rabe.

»Večji del slovenskih bioplinarn deluje zgledno«

Kmetijska inšpekcija je že marca lani za SE Svibno 1 in 2 v odgovoru MOPE zapisala: »Rastlinska proizvodnja v postavljenih objektih trenutno ni mogoča.« To pomeni, da gre za kršenje določil zakona o kmetijskih zemljiščih, saj mora elektrarna omogočati tudi kmetijsko proizvodnjo, a se MKGP na to očitno ni odzvalo. Elektrarni sta namreč priključeni na električno omrežje. Postavlja se tudi vprašanje, ali ne bi moral MOPE glede na oba zakona (zakon o kmetijskih zemljiščih in ZUNPEOVE) po prejemu omenjenega mnenja kmetijske inšpekcije ugotoviti nezakonito stanje in odstopiti od pogodbe o sofinanciranju umestitve SE Sevno 1 in 2.

MOPE smo na podlagi tega primera vprašali, ali se nam lahko pri AV ponovi slaba praksa pridobivanja električne energije iz bioplinarn, ko je na kmetijskih površinah namesto hrane za ljudi in živali rasla koruzna silaža za proizvodnjo elektrike, policija pa je zaznala tudi sume sistemske korupcije. »V Sloveniji je več kot 65.000 sončnih elektrarn in z 99 odstotki teh ni bilo problemov,« nam je odgovoril Tkalec. Prepričan je, da tudi večji del slovenskih bioplinarn deluje zgledno.