»Zelo sem vesel, da je prišlo do dogovora med socialnimi partnerji in da se je pri spreminjanju zakonodaje sledilo tudi cilju dostojnih pokojnin. Izredno pomembno je, da ni prevladala samo vzdržnost sistema, ampak tudi dostojne pokojnine.« Takšen je prvi komentar Marijana Papeža, dolgoletnega prvega moža Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Komentar predlagane reforme je podal v občutljivem obdobju, saj se mu prihodnji teden izteče mandat, soglasja vlade pa, neuradno zaradi zavlačevanja in določenih zadržkov predsednika vlade Roberta Goloba, še vedno ni prejel, čeprav ga je svet zavoda že pred več kot mesecem dni imenoval za nov, že šesti mandat.
Pri tem uživa podporo ministra za delo Luke Mesca, ki je za Dnevnik povedal, da je Papež pri pripravi reforme tvorno sodeloval s svojimi strokovnimi predlogi. Mesec je prepričan, da je prav Papeževo nadaljnje vodenje zavoda zagotovilo za uspešno izpeljavo reforme. Morebitna zavrnitev soglasja bi bila torej klofuta tako za Papeža kot za svet zavoda in tudi resornega ministra.
Z dodatki gremo v smeri 13. pokojnine
Marijan Papež ima pri poudarjanju dostojnosti pokojnin v prvi vrsti v mislih najbolj ranljive skupine upokojencev, ki so bolj izpostavljeni tveganju revščine, in sicer prejemnike invalidskih ter vdovskih pokojnin. Najnižja oziroma zagotovljena invalidska pokojnina, ki trenutno znaša 490 evrov, se bo namreč z uveljavitvijo zakona (predvidoma 1. januarja 2026) zvišala za 22 odstotkov na 610 evrov. Odmera vdovskih pokojnin se zvišuje za pet odstotnih točk na leto v letih 2026 in 2027, ko bo znašala 80 odstotkov.
Socialni korektiv v sistemu je letni dodatek, po novem pa tudi zimski dodatek. Papež pozdravlja, da bosta letni in zimski dodatek opredeljena v zakonu, torej bosta zakonska pravica in ne bosta vezana na vsakokratni zakon o izvrševanju proračuna. Podpira tudi izplačilo letnega dodatka v petih in ne zgolj dveh razredih, saj to omogoča pravičnejše izplačilo. Papež ocenjuje, da gremo z letnim in zimskim dodatkom v smeri 13. pokojnine.
Med upokojenci je na največ kritičnih pripomb sicer naletelo predvideno drugačno razmerje pri rednem usklajevanju pokojnin, ki težišče z usklajevanja z rastjo povprečne bruto plače premika v korist rasti povprečne letne inflacije: od leta 2026 do 2030 bi se usklajevale v razmerju 50:50, leta 2040 pa v razmerju 80:20 (v prid inflacije).
Kritiki spremenjene formule opozarjajo predvsem na vse večje zaostajanje pokojnin za plačami. Papež pa ob tem spomni na določbo, da morajo socialni partnerji učinek spremenjenega usklajevanja preveriti na vsakih pet let. »Če bi to preveč poseglo v dostojne pokojnine, se lahko drugače uredi.« Zmernejše usklajevanje naj bi sicer odtehtala višja začetna odmera pokojnine (od leta 2035 z odmernim odstotkom 70 za polno dobo). Papež izpostavlja, da izračuni govorijo v prid temu, da bo kljub podaljšanju referenčnega obdobja višja odmera to kompenzirala v takšni meri, da bodo pokojnine v glavnem višje.
Kar 35 odstotkom upokojencev se je v zadnjih letih pokojnina namreč odmerila od najnižje osnove, kar je povezano z nizkimi plačami, ki so jih prejemali. »Za takšne, ki se jim bo pokojnina odmerila od najnižje osnove, se kljub podaljšanju referenčnega obdobja nič ne poslabša, pač pa bodo v končni fazi pridobili celo deset odstotkov višjo pokojnino,« je za Dnevnik še pojasnil Papež. Meja, da se nekomu pokojnina odmeri od njegove dejanske osnove, je plača v višini najmanj 1850 evrov bruto.
