Kot je znano, je že dlje časa v parlamentarni obravnavi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v zgodnejših fazah obravnave pa so zakon o vrtcih, zakon o osnovni šoli, zakon o maturi in zakon o šolski inšpekciji. Po mnenju pedagoških strokovnjakov - prvopodpisani pod izjavo so dr. Danijela Makovec Radovan, dr. Katja Jeznik, dr. Robi Kroflič, dr. Ljubica Marjanovič Umek, dr. Klara Skubic Ermenc in dr. Damijan Štefanc - cela vrsta rešitev ni strokovno premišljena, nekatere pa »tako izrazito posegajo v kurikularno in sistemsko zasnovo vzgoje in izobraževanja, da bi bilo pred uvedbo potrebno doseči širši strokovni konsenz in opraviti tudi javno razpravo«.
Strokovnjaki nasprotujejo ohranitvi fleksibilnega normativa števila otrok v oddelku, ki je bil uveden v času čakalnih vrst za vključitev v vrtec. Nataliteta pada, so opozorili, znani so izsledki številnih raziskav o povezavi strukturne in procesne kakovosti ter o neposredni povezavi števila otrok v oddelku z njihovim razvojem in učenjem. Zato je ohranitev fleksibilnega normativa v zakonu o vrtcih »strokovno neustrezna«.
Diskriminatorne rešitve?
Nasprotujejo tudi normativu o tedenski delovni obveznosti vzgojiteljic za zgodnjo obravnavo otrok, ker da predlagatelji niso upoštevali, da te ne opravljajo le neposrednega dela z otroki v oddelku, temveč tudi veliko dodatnega strokovnega dela. Nedomišljena in v celoti nedodelana se jim zdi rešitev o tako imenovanih krajših programih, ki bi potekali 240 ur letno zadnje leto pred vstopom v šolo. Ti programi naj bi bili obvezni za otroke s t. i. posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Se pravi za romske otroke, otroke tujcev, otroke s posebno družinsko problematiko. Po mnenju podpisanih se ta rešitev bere kot diskriminatorna, dvomijo tudi v njen pedagoški učinek. Določilo, da se bodo zasebni vrtci v prihodnje financirali na podlagi koncesije, ki naj bi jo občina razpisala, če bo v javnih vrtcih premalo mest za vse otroke, pa po mnenju podpisnikov »pomeni odmik od že doseženega koncepta urejanja zasebnih vrtcev, in sicer da zasebni vrtci bogatijo javno ponudbo in staršem omogočajo izbiro«.
Zelo kritični so tudi do zakona o osnovni šoli, kjer se največ sprememb obeta na področju vzgojnega delovanja, predlagana pa je tudi uvedba novega obveznega predmeta tehnika in digitalne tehnologije v 7. razred. Po mnenju strokovnjakov sploh ni jasno, kakšni naj bi bili cilji in vsebinska zasnova tega novega predmeta, kdo naj bi predmet poučeval – kar je še posebej relevantno vprašanje ob perečem pomanjkanju učiteljev – in zakaj bi predmet s praktično enakim imenom uvajali v predmetnik 7. razreda, kjer že poteka pouk predmeta tehnika in tehnologija. »Gre za tako nedorečeno kurikularno spremembo, da predlagamo njen umik iz zakonske novele,« so zapisali. Kar zadeva predvideno ponovno (!) uvedbo opisnega ocenjevanja v 3. razred osnovne šole, pa pozivajo k ponovnemu razmisleku. Ob tem opozarjajo, da je vrsta razlogov in kritik pred več kot desetletjem botrovala odločitvi, da se opisno ocenjevanje v 3. razredu ukine in nadomesti s številčnim.
Vzgoja ne sme biti dodatek vzgojnim ukrepom
Povsem nedomišljeni pa so po mnenju podpisanih predlagana ukinitev vzgojnega načrta in selitev opredelitve vzgojnih dejavnosti v letni delovni načrt ter popoln izbris zahteve po oblikovanju individualiziranega vzgojnega načrta za učence, ki so prejeli vzgojni opomin. »Da se vzgoja znajde kot dodatek vzgojnim ukrepom za zagotavljanje varnosti (60.i člen), je za šole povsem neprimerno sporočilo,« so zapisali. Kritični so tudi do zaostrovanja možnosti prešolanja učenca brez soglasja staršev in možnosti izreka vzgojnega opomina, »ki ni več skrajno disciplinsko sredstvo, ki se izreče, ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena«.
Glede novih pooblastil strokovnih delavcev v zvezi z organizacijo izobraževanja izven oddelka ali skupine, omejitvami rabe elektronskih naprav in pregleda osebnih stvari, ki naj bi jih določala šola sama, poudarjajo, da gre za grobe posege v pravice učencev (do šolanja, do osebnega pregleda ter začasnega zaseganja otrokove lastnine). Menijo, da bi ta pooblastila moral natančno določiti zakon, njihovo upravičenost pa bi morali preveriti Varuh otrokovih pravic in pravni strokovnjaki s področja kazenskega in procesnega prava. Bojijo se, da se s temi rešitvami uvaja kultura reševanja konfliktnih dogodkov, ki je značilno birokratska, s čimer da se v delovanju šole izgublja vzgojna komponenta.
Izjemno sporne so po mnenju strokovnjakov tudi spremembe zakona o maturi, po katerem bodo dijaki srednjih strokovnih šol lahko opravljali poklicno maturo s tremi predmeti splošne mature in si s tem pridobili dostop do študija na univerzi. Ta predlog po mnenju podpisanih vnaša v sistem nove težave in nejasnosti: »Predlagana 5-predmetna poklicna matura ne bo zgolj ena od oblik poklicne mature, kot je zapisano v predlogu zakona, ampak gre v resnici za nov tip mature oziroma nov tip zaključevanja srednješolskega izobraževanja. En izobrazbeni standard (en program) bo torej vodil do dveh izhodov z različnimi nadaljnjimi možnostmi tako z vidika nadaljnjega izobraževanja kot z vidika zaposljivosti. Ocenjujemo, da to ni ne strokovno smotrno ne legitimno in pravično.«
Dodajajo, da predlog ni usklajen s kurikularno prenovo, ki temelji na Izhodiščih za prenovo katalogov znanja za splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov v nižjem, srednjem poklicnem in srednjem strokovnem ter poklicno tehniškem izobraževanju. »Noben od omenjenih dokumentov te nove oblike mature ne predvideva.« Ob tem poudarjajo, da bi bilo treba predlagane rešitve z vidika organizacijskih in kadrovskih vprašanj, še posebej zaradi perečega pomanjkanja učiteljev, premisliti in tudi rešiti, preden spreminjamo zakon.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje so pozvali, naj strokovno sporne in sistemsko nedomišljene rešitve, s katerimi se parcialno posega v zasnovo sistema vzgoje in izobraževanja, umakne.
