Predsednica je v svojem drugem nagovoru parlamenta spregovorila o stanju v družbi. Med drugim je ugotavljala, da je Slovenija zagotovo med najvarnejšimi državami. "Bojim pa se, da živimo v svetu, ki je človeštvu čedalje bolj nevaren. Ne samo vojaški, tudi gospodarski, humanitarni, okoljski, zdravstveni, socialni in tehnološki izzivi predstavljajo nevarnost naši družbi, če jih ne bomo pravočasno prepoznali in ukrepali," je opozorila.
Velik globalni izziv obstoju sodobnih družb po njenem mnenju predstavlja komuniciranje na družbenih omrežjih. Njihova zloraba "zahteva od nas, da se o teh izzivih pogovorimo ter razgalimo vso destruktivnost, s katero šibi naša prizadevanja, da obstanemo kot trdna skupnost," je dejala.
Politiki ne bi smeli spodkopavati pravosodja
Obsodila je objavo domačih naslovov sodnikov in sodnic na družbenih omrežjih z implicitnim pozivom na linč. "To, da najvidnejši politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju, policiji in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za 'krivosodje' in 'farso', pa je nevarno. Nevarno za stabilnost države in skupnosti, ki ji pripadamo," je bila ostra do besed, ki sta jih v zadnjih tednih izrekla tudi prvak SDS Janez Janša in predsednik vlade Robert Golob.
"Nevredno politika je rušiti zaupanje v pravno državo. (...) Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami, je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno," je bila jasna.
Dotaknila se je tudi tem dveh predsedničinih forumov. Spomladanski o nasilju je pokazal visoko izpostavljenost osnovnošolcev spletnemu nadlegovanju, izkušnje žensk z nasiljem, zlorabe starejših. Pozvala je k sistematičnemu raziskovanju nasilja in okrepitvi celotnega sistema boja proti nasilju.
Ob tem se zaveda, da noben zakon ne more stanja spremeniti čez noč in od zgoraj navzdol. Zato se ji zdi pomembna vzgoja za mir, miroljubnost in človekoljubnost in omejevanje uporabe mobilnih telefonov v šolah ter vseh okoljih, kjer poteka delo z ranljivimi skupinami.
Druga tema, ki so jo naslovili na zadnjem forumu, pa je podnebna kriza. Pozvala je k ukrepanju, pri čemer naj bo pri tem politika nadstrankarska, medgeneracijska, zato tudi dolgoročna. In še: "Ni je uspešne okoljske politike brez upoštevanja podnebne in razvojne pravičnosti."
Privatizacija zdravstva ni pravilen odgovor
Zdravje in dostojna starost sta temeljni vrednoti pravične skupnosti, je izpostavila Pirc Musar, ki pa ugotavlja, da realnost ni rožnata, uresničevanje te pravice pa pomanjkljivo. Zato so napori vlade za ureditev zdravstva ključni.
Široka razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki poskuša razmejiti javno od zasebnega v korist javnega zdravstva, je zelo pomembna. Privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav, meni.
Izpostavila je problem pomanjkanja kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu in pohvalila vlado, da se je problema lotila odločno, s sklenjeno plačno reformo za javni sektor, prenovljeno strategijo na področju priseljevanja ter strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU.
Ob tem je izpostavila pozitivno vlogo, ki jo priseljenci lahko imajo v razvoju skupnosti. Hkrati pa kot sramotno označila dejanje izbrisa leta 1992. "Slabe in dobre izkušnje s priseljevanjem tujcev moramo torej znati prepoznati, se kaj naučiti iz preteklosti in na tej podlagi ter veljavni zakonodaji ustrezno ravnati za večjo blaginjo celotne skupnosti," je izpostavila.
Dostojen pokop za žrtve povojnih pobojev
Pred prihodnjim letom, ko bo minilo 80 let od konca 2. svetovne vojne, pa je pozvala k "resnični spravi". Tisti, "ki vključuje intimo, pravo in svobodo". "V tem skupnem čolnu smo zato, ker mislimo dobro in imamo Slovenijo globoko v svojih srcih. Ker smo del skupnosti, ki verjame v vrednote, kot so zaupanje in spoštovanje, poštenost, medsebojna pomoč, pripadnost ter zmernost. Želim si, da bi drugo leto, ko bomo praznovali 80 let od konca druge svetovne vojne, našli mesto za pokop po vojni pobitih. Soglasje, da je to treba storiti, imamo," je še dejala predsednica pred zbranimi poslankami in poslanci v DZ, med katerimi pa ni bilo članov poslanske skupine SDS. Ti so namreč sejo pred nagovorom predsednice republike zapustili.
Zunanja politika: Temni oblaki še niso izginili
Glede mednarodnih odnosov Slovenije je dejala, da so v dobrem stanju, toda posvarila, da časi niso lahki. "Temni oblaki še niso izginili," je opozorila.
Opozorila je na vse več nepredvidljivih groženj in hibridne oblike delovanja proti državam. "Destabilizacijski vplivi se lahko izvajajo z različnimi sredstvi, usmerjenimi med drugim v rušenje zaupanja v delovanje oblasti, medijev, finančnega in nacionalno-varnostnega sistema ter trgovskih in energetskih verig," je naštela.
"Zato je nujno razviti ne samo visoke sposobnosti hitrega odziva na morebitna tveganja doma in v tujini, pač pa tudi dejavno sodelovati pri aktivnostih in pobudah, ki si prizadevajo, da do takih tveganj sploh ne pride. Le tako bomo spoštovanja in upoštevanja vreden sogovornik," je ocenila.
Po njenih besedah so dobri sosedski odnosi nujna podlaga za krepitev dialoga in medsebojnega sodelovanja tako na bilateralni kot multilateralni ravni. Slovenija po njenem ostaja pozorna tudi na dogajanje na Zahodnem Balkanu.
"Pomembno je, da posvetovanja med predsedniki v okviru procesa Brdo-Brioni potekajo", kar dokazuje tudi skupna izjava, sprejeta v začetku oktobra, ki kot ključno prednostno usmeritev poudarja širitev Evropske unije na Zahodni Balkan. Ob tem je izpostavila težko nalogo nove komisarke za širitev Marte Kos. Izpolnjevanje pričakovanj bo namreč "nemogoče, če države članice ne bodo razumele, da je širitev v osnovi mirovni proces, ki zmanjšuje napetosti med sosedami ter krepi Evropo kot skupnost". "Temu, žal, za zdaj ni tako," meni Pirc Musar.
Obsodba Rusije in Izraela
Daleč najbolj zaskrbljujoče pa je po njenem mnenju dejstvo, da po uspešnosti razvoja Evropa ni niti prva niti druga na svetu pri nobeni od kritičnih tehnologij. Poročilo nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki ugotavlja, da bomo ogrozili svojo blaginjo, okolje ali svobodo, če ne bomo ukrepali, je treba vzeti resno, poziva predsednica.
Na svetovni ravni pa so izkušnje Slovenije mešane. Dejala je, da po eni strani "pišemo lepe, pomembne zgodbe", pri čemer je izpostavila visoko podporo izjavi o boljši zastopanosti žensk na vodstvenih položajih v Združenih narodih, po drugi strani pa se "soočamo s hudimi preizkušnjami".
Ob tem je izpostavila dogajanje v Ukrajini in Gazi. "Izrael in Ruska federacija sta si v marsičem različni državi, imata pa nekaj skupnega. Obe grobo kršita ustanovno listino Združenih narodov," je bila jasna predsednica.
Slovenija je glede ravnanja obeh držav po njenih besedah upravičeno odločna: obsoja rusko agresijo in obsoja nevzdržen odnos Izraela do civilistov v Gazi, ki ima vse značilnosti genocidnega ravnanja. Z žalostjo sicer ugotavlja, da ravnanje izraelske vlade česa bolj konkretnega od verbalnih obsodb, ki jih izrazijo voditelji držav, na politični ravni skorajda ni deležno.
Prihodnost si moramo pisati sami, a ob boku drugih
Aktivno delovanje Slovenije v mednarodnih odnosih in članstvo v vseh ključnih mednarodnih organizacijah je za prihodnost vitalnega pomena, meni. "Toda kot suverena država si moramo zgodovino in prihodnost tudi v najhujših časih znati pisati sami. Ne smemo dovoliti, da nam jo pišejo drugi," je še izpostavila predsednica.
Pri nastopanju enotnosti Slovenije navzven je vnovič pozvala k zakonski odpravi "nereda", ko gre za barve dresov, v katerih naši na športnih igriščih predstavljajo Slovenijo.
Za novo leto si je predsednica pred poslanci zaželela, da bi se politike lotili bolj "vizionarsko, dolgoročno uprto v prihodnost, za generacije, ki prihajajo za nami; kolikor se le da enotno".
