Sprememba zakona o tujcih, ki je bila zaradi iztekanja rokov v državnem zboru sprejeta po nujnem postopku, prinaša nove pogoje preverjanja znanja jezika za tujce, ki želijo v Sloveniji pridobiti ali podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje. Kot sta pojasnila ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je bil jezikovni pogoj v prvotni verziji sprejet v času prejšnje vlade Janeza Janše, tedanja koalicija pa ni poskrbela za to, da bi bili izpiti tudi dejansko izvedljivi. Po novem se tujcem obeta nekoliko olajšan način pridobivanja jezikovnega znanja in predvidoma tudi manj formaliziran način opravljanja izpita. S tem se bo lahko razširil nabor potencialnih izvajalcev oziroma izobraževalnih ustanov, ki izvajajo javno veljavne ali pa neformalne izobraževalne programe učenja slovenskega jezika za odrasle.
Nižja izhodiščna raven
Po napovedih se bo na izvedbeni ravni razširil tudi obseg učnih ur, ki pripadajo tujcu – poleg osnovnega 180-urnega tečaja naj bi imeli tujci možnost obiskovati še dodatnih šestdeset ur. Kar naj bi povečalo verjetnost, da bo relativno restriktivne pogoje izpolnilo več tisoč tujcev, ki jih bo v prihodnjem letu dni začela bremeniti nova ureditev. Med njimi sicer ni državljanov držav EU: njim jezikovnega pogoja ni treba izpolnjevati. Zakon predvideva, da bodo jezikovni pogoj morali začeti izpolnjevati s 1. novembrom 2024, kdor pogoja ne bo izpolnil, mu bo grozila deportacija. Pri tem so najbolj ranljivi družinski člani tujih delavcev. Pred meseci smo v Dnevniku navedli več primerov življenjskih zgodb posameznikov, ki zaradi objektivnih razlogov niso mogli slediti izobraževanju in niso mogli opraviti jezikovnega izpita. Formalni izpit nekatere spravlja v osebno stisko; če ga ne opravijo, se znajdejo v velikih administrativnih težavah. Za državo, ki med drugim nujno potrebuje tuje delavce za ohranjanje delovanja gospodarstva in javnih sistemov, tovrsten pristop ni ekonomičen niti smotrn.
Namesto izkazovanja znanja na vstopni ravni, ki je po vsej Evropski uniji enotno označena z oznako A1, je ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje po novem predvidelo, da naj bi tujci izkazali znanje še na nižji, »preživetveni ravni«. Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc je napovedala, da bo s takšno ravnjo znanja jezika – denimo s poznavanjem ustaljenih jezikovnih fraz – tujcem zagotovljena sposobnost preživetja in razumevanja okolice. Neuradno je slišati, da naj bi izvajalci programov oziroma izpitov denimo preverili, ali bi lahko tujci uspešno opravili preproste nakupe v trgovini.
Zmeda z merili
Ina Ferbežar, vodja programa izpitnega centra v Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pravi, da bodo morali predlagatelji nove ureditve pojasniti, kako naj bi pridobivanje in preverjanje znanja po novem potekalo. »Če prav razumem, naj bi novo, 'preživetveno raven', kar koli v kategorijah ministrstev za izobraževanje in za notranje zadeve to pomeni, 'potrjevali' kar izvajalci tečajev oziroma učitelji sami. Odgovornost se bo v takšnem primeru prelagala nanje. Bodo ob koncu tečaja izvedli neformalni preizkus znanja? Naj predlagatelji povedo, kako so si to zamislili,« poziva Ina Ferbežar. Po njenem mnenju sicer takšen korak tujcem naproti, ki bo hkrati pomenil olajšanje za izobraževalni sistem, sam po sebi ni slaba zamisel. Opozarja pa, da bodo umanjkali enotni standardi. »Merila bodo pri vsakem učitelju drugačna,« predvideva. »Če naj bi bilo merilo uspeha zgolj to, da se oseba takega preizkusa udeleži, in rezultat ni pomemben, se zdi, da je takšen preizkus pravzaprav nepotreben,« opozarja. »V strokovnih krogih smo že pred časom predlagali, naj ministrstvo raje zahteva udeležbo na obveznem tečaju, brez izpita, kvečjemu s kakšno usmeritvijo za nadaljnje učenje slovenščine,« pravi Ina Ferbežar.
Ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da bo predvideni izpit služil zgolj kot pogoj za pridobivanje dovoljenja za prebivanje, ne bo pa imel širše veljave in ga v drugih postopkih ne bo mogoče uporabiti. Za druge postopke bodo tujci še vedno morali opraviti formalni izpit na ravni A1.
