Današnja nujna seja odbora za pravosodje je bila sklicana zaradi nedavnih pritiskov na sodstvo. Med drugim zaradi groženj pravosodnim funkcionarjem in požiga hiše predsednika brežiškega okrajnega sodišča, pa tudi ali še posebej zaradi dogajanja ob robu sojenja prvaku SDS Janezu Janši zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti. Pred zgradbo celjskega sodišča je prejšnji teden zbrana množica Janševih podpornikov med drugim vzklikala »mafija, mafija«, nekdanji premier pa je pozval k uporu proti »krivosodju«, ki da bo trajal, dokler bo treba. V času protestnega shoda, s katerim se ustvarja pritisk na sodstvo in sodnike, so med drugim napadli in grozili zaposlenima na Radioteleviziji Slovenija.
Predsednica odbora Lena Grgurevič je v uvodnem pojasnilu naštela razloge za sklic seje in opozorila na »grobe, primitivne in nevarne« diskreditacije sodstva, ki jih stranka SDS in Janša razširjata že desetletja. Vabljeni predstavniki pravosodja so nato drug za drugim poudarjali, da je neodvisnost sodstva temelj pravne države in demokratične družbe, napadi na sodnike in tožilce pa da spodkopavajo zaupanje javnosti v pravosodni sistem. Večkrat je bilo izpostavljeno, kako je to še posebej problematično, ko to počnejo politiki.
»Stvari so šle predaleč, diskreditiranje sodstva je nesprejemljivo in je nekaterim že prišlo v navado,« je dejal predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Generalna državna tožilka Katarina Bergant je zatem pozvala k odgovornemu komuniciranju in opozorila, da se tožilci pri svojem delu dnevno srečujejo s »posledicami nestrpnega, sovražnega, hujskaškega govora, ki zastruplja družbo« in da ima beseda mnenjskih voditeljev pri tem še posebno težo. Tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič je bila jasna, da bi morali biti politiki za zgled pri spoštovanju pravne države. Predsednica sodnega sveta Urška Kežmah pa je spomnila na primer, ko so bili na družbenih omrežjih objavljeni naslovi nekaterih sodnikov skupaj s pozivi k nasilju.
Namesto o sodstvu politika o sami sebi
Razprava, ki je sledila, ni dosegla namena, zaradi katerega je bila seja sklicana. Janša je sejo na več mestih izkoristil za obračun s političnimi nasprotniki in prikazovanje svoje verzije političnih dogodkov iz preteklosti. Med drugim je znova govoril o petkovih protestnikih, omenjal parole »smrt janšizmu« in predstavnikom pravosodja očital dvojna merila. Ponovil je besede iz Celja, da je Slovenija v samem vrhu po številu sodnikov v EU, hkrati pa ima največ razveljavljenih sodb zaradi kršitev človekovih pravic na evropskem sodišču za človekove pravice. Razprava je tekla tudi o zadevi Patria in sodnem razpletu te afere ter nekaterih drugih odmevnih primerih.
Na seji je tako pod črto prevladovalo sprenevedanje poslancev SDS glede očitanega problematičnega odnosa do sodstva. Janša, ki je eden najmanj aktivnih poslancev v tem sklicu državnega zbora, a je danes našel čas za nadomeščanje poslanskega kolega Zorana Mojškerca, je očitke glede tega, da podpihuje in razširja grobe diskreditacije sodstva, večkrat trivializiral, češ da gre za upravičeno kritiko, saj da sodstvo ne deluje, kot bi moralo. Na drugi strani pa je bilo neprimerno tudi samo vodenje seje. Predsedujoča Lena Grgurevič iz kvote Gibanja Svoboda je opoziciji izrekla številne opomine in opozarjala, da se ne držijo točk dnevnega reda, a nato tudi sama na ta vsebinska zastranjevanja odgovarjala na dolgo in široko ter se spuščala v besedne izmenjave. Na papirju pomembna seja o odgovornosti politike do spoštovanja sodne veje oblasti se je tako sprevrgla v že ničkolikokrat videno politično obračunavanje in pogrevanje preteklih dogodkov. Tudi iz časov prejšnje države. Sojenje z zaslišanjem novih prič zaradi očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti se ob tem nadaljuje danes.
