Srednje in višje šole ter fakultete bodo jutri in v soboto na stežaj odprle svoja vrata, zato bo konec tedna za številne mladostnike zaznamovan z razmislekom glede njihovega akademskega in poklicnega razvoja. Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 21.986 učenk in učencev, odločitev za vpis v eno od 26.008 razpisanih mest na srednjih šolah in gimnazijah pa morajo bodoči srednješolci sprejeti do 2. aprila.
Za študente univerzitetnega izobraževanja je v prihodnjem študijskem letu na voljo skupaj 20.442 mest za vpis v prvi letnik rednega in izrednega študija, za študente višjih šol pa je na voljo 12.086 vpisnih mest. Kandidati se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih: prvi je od 18. februarja do 18. marca, drugi pa od 20. do 27. avgusta.
Na večini srednjih šol bodo jutri informativni dnevi potekali ob 9. in 15. uri, v soboto pa ob 9. uri. Na skorajda vseh šolah bodočim dijakom obljubljajo oglede šolskih prostorov s podrobnimi predstavitvami predmetov in različnih dejavnosti, veliko koristnih informacij za bodoče srednješolce in dijake pa je objavljenih tudi na spletnih portalih dijaskisvet.si in slovenskesrednjesole.si.
Jutri in v soboto bodo potekali tudi dnevi odprtih vrat dijaških in študentskih domov, namenjeni mladim, ki zaradi izobraževanja na oddaljeni šoli začasno bivajo zunaj domačega okolja. Za novince v dijaških domovih je za prihodnje šolsko leto predvidenih 1806 postelj.
Priprave na življenje
Ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jelovšek poudarja, da v času hitrih sprememb, v katerem živimo, določenih poklicev ne bo več, ko bodo današnji šolarji končali poklicne šole ali fakultete. »Zato je prav, da v šoli pripravljamo otroke na življenje, na sodelovanje, medsebojno pomoč, strpnost, dobro komunikacijo, pravilno rabo digitalne tehnologije...« meni sogovornica.
Opozorila je, da starši pogosto preveč naredijo namesto otroka, mu priskrbijo inštruktorja, da bi dosegel višjo oceno, mu takoj prinesejo v šolo stvar, ki jo je pozabil, ter izdelujejo naloge in referate namesto njega: »Če gre tak otrok na prezahtevno srednjo šolo ali gimnazijo, bo prej ali slej odpovedal, pri čemer imam v mislih tudi njegovo duševno zdravje. Tak otrok namreč v osnovni šoli ni dobil sporočila, da ne zmore vsega, ker so veliko preveč zanj naredili starši. Če ni samostojen, nima delovnih navad in izoblikovanega vrednostnega sistema ter se ne znajde sam pri zahtevni nalogi, bo otrok takrat morda prvič spoznal, da ne zmore. To fazo pa bi moral predelati že mnogo prej.«
Mateja Urbančič Jelovšek je izpostavila še, da vsaka šola zahteva napor: »Če mladostnika nekaj veseli, bo vložil napor in premagal vse prepreke. Teh pa v življenju ne bo malo. Morda kdo v osnovni šoli ne izkaže vsega potenciala in je lahko bolj uspešen v srednji šoli ali gimnaziji ter potem nadaljuje želeno pot. Nikoli ni prepozno.«
Eden najpomembnejših korakov
V Študentski organizaciji univerze (ŠOU) v Ljubljani so spomnili, da je odločitev za vpis na fakulteto ali višjo strokovno šolo ena najpomembnejših prelomnic v življenju posameznika. Gre za korak, ki ne določa le akademskega in poklicnega razvoja, ampak tudi osebno rast, so izpostavili. Vsem dijakom in drugim, ki razmišljajo o nadaljevanju izobraževanja na fakultetni ravni, zato svetujejo, da si vzamejo čas za premislek o tem, kaj jih resnično veseli, kje prepoznavajo svoje prednosti in v kakšnem poklicu si želijo delovati dolgoročno.
Vsaka izobraževalna pot zahteva trud in čas, kar na koncu vodi v poklicno kariero, poudarjajo v ŠOU Ljubljana. Kandidate spodbujajo, naj jih ne skrbi, če se izkaže, da njihova prvotna izbira študija ni prava: »To je le del poti do končne odločitve, saj obstajajo možnosti za prepis na drugo fakulteto ali smer, kar omogoča prilagoditev študijske poti glede na nova spoznanja in izkušnje.«
V organizaciji ugotavljajo, da premišljena izbira študija prinaša večjo motivacijo, višje zadovoljstvo in zmanjšuje občutek zunanjih pritiskov, kar omogoča pristno uživanje v učenju in kasneje tudi v delu: »V nasprotnem primeru pa lahko to vodi do bolj negativnih učinkov. Izobrazba namreč ni zgolj sredstvo za dosego končnega cilja – zaposlitve, temveč tudi priložnost za razvoj širših kompetenc ter osebnostno rast.«
Zaželena podpora staršev
V ŠOU Ljubljana pri izbiri študija priporočajo, da posameznik upošteva svoje osebne interese, lastne spretnosti na določenem področju, kasnejše možnosti zaposlitve, kakovost izobraževalnega programa, možnosti nadaljnjega izobraževanja (izmenjave, podiplomski študij) ter študijsko okolje (lokacija fakultete, študentsko življenje in podpora študentom). Izpostavili so tudi, da imajo starši pri odločitvi mladih, ki se vpisujejo na fakulteto, eno pomembnejših vlog – ne kot tisti, ki odločitev sprejmejo namesto njih, ampak kot podpora pri raziskovanju študijskih možnosti, pridobivanju izkušenj, spodbujanju samozavesti in nudenju opore pri ključnih odločitvah.
»Najlažja šola je tista, ki nas veseli. Seveda se bodo pojavili izzivi, manjši napori ali trenutki dvoma, vendar pa strast, želja, zanimanje in notranja motivacija močno pripomorejo k premagovanju teh ovir. Obenem pa se s tem povečuje verjetnost dolgoročnega uspeha in zadovoljstva,« so še izpostavili v študentski organizaciji Univerze v Ljubljani.
Z namenom olajšati dijakom dostop do ključnih informacij o študiju, so tudi letos pripravili informativno brošuro s pomembnimi podatki o članicah Univerze v Ljubljani (fakultetah in akademijah) in obštudijskem življenju. Opise posameznih fakultet so pomagali pripraviti študenti teh fakultet, kar omogoča dijakom, da pridobijo informacije iz prve roke. Jutri in v soboto bo ekipa ŠOU Ljubljana prisotna tudi na različnih študijskih lokacijah v prestolnici, kjer bo na voljo tudi za vsa dodatna vprašanja bodočih študentov.
