Mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora je bilo nedvoumno: določbe predloga zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce niso v skladu z ustavnimi načeli pravne države in načelom delitve oblasti niti v skladu z direktivo Evropske unije, ki ureja pravila notranjega trga električne energije, saj posegajo v izključno pristojnost neodvisne agencije za energijo.

Ustavnopravno sporna je tudi okoliščina, da bi ukrep začasnega znižanja tarifnih postavk učinkoval za nazaj. »Izjema je določena za posamezne zakonske določbe, ki lahko veljajo za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice,« so opozorili pravniki državnega zbora. »Taka javna korist mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena, vendar v zakonodajnem gradivu predloga zakona ni obrazložena.«

Opozorila so pri poslancih vladne koalicije naletela na gluha ušesa. Zakon so v četrtek zjutraj sprejeli brez glasu proti, opozicija se je glasovanja vzdržala. Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je sicer pred glasovanjem trdil, da so z amandmaji v pretežni meri upoštevali mnenje zakonodajno-pravne službe, vendar je iz končnega besedila razvidno, da so vsa sporna določila ohranili.

Morali so zaščititi lastnike sončnih elektrarn

»Trenutno veljavni sistem omrežnin kaznuje investitorje v obnovljive vire energije in zavira zeleni prehod,« je trdil Gregorič. »Glavni cilj predloga zakona ni poseg v omrežninsko metodologijo, ampak časovno omiliti posledice, ki nastanejo zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči.« Gregorič upa, da bo agencija do naslednje zimske sezone poenostavila sistem, spremenila določanje obračunske moči ter zmanjšala tarifna razmerja med časovnimi bloki.

Poslanec Svobode Tomaž Lah je ponovil očitek, da omrežninski akt najbolj dviguje omrežnino lastnikom sončnih elektrarn, ki so po prepričanju koalicije najbolj ranljiva skupina med gospodinjskimi odjemalci. Zato jih je treba zaščititi »pred nesorazmernimi dvigi stroškov pozimi«, je poudaril.

Tina Seršen, državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je trdila, da zakon ne posega v metodologijo agencije za energijo niti ne spreminja tarif, pač pa le enkratno za dva meseca gospodinjske odjemalce oprosti plačila dela stroškov za uporabo omrežja. »Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve,« je ponovila. »Vse državne politike, tudi omrežninska, morajo zasledovati temeljni cilj čimprejšnjega prehoda v podnebno nevtralno družbo, nujen ukrep tega pa je spodbujanje investicij v čiste tehnologije ter pravičen energetski prehod za vse. Vlada se zaveda neodvisnosti neodvisnega regulatorja, a tudi ta neodvisnost mora delovati v okvirih višjih državnih strateških podnebno-energetskih ciljev.«

Presoje ustavnosti zakona bržkone ne bo

Zakon določa, da se bodo tarifne postavke za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce za januar in februar letos v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Po oceni predlagateljev bodo prihodki iz naslova pobrane omrežnine okrnjeni za približno 19,5 milijona evrov. Razliko bo moral kriti sistemski operater elektroenergetskega omrežja ELES.

Navkljub izraženim utemeljenim dvomom o ustavnosti sprejetega zakona se ustavno sodišče z njim bržkone ne bo ukvarjalo. Verjetnost, da bi kdo vložil zahtevo za presojo ustavnosti, je namreč minimalna. Agencija za energijo v tem primeru ne more izkazati pravnega interesa. Zakon bi lahko izpodbijal Eles, saj ga bo neposredno finančno oškodoval za skoraj 20 milijonov evrov. Iz vodstva Elesa – direktor je Aleksander Mervar – so Dnevniku že sporočili, da ustavnopravne presoje ne bodo sprožili.

Ukrepa lahko evropska komisija, ki podrobno spremlja dogajanje v Sloveniji in ima možnost sprožiti postopek pred sodiščem EU zaradi kršitve evropskega prava. V tem primeru bi bržkone trčila ob kratkotrajno veljavnost zakona, ki bo prenehal učinkovati že konec tega meseca. Teoretično je možno, da bi kljub temu ukrepala, že zgolj zato, da bi preprečila bodoča podobna ravnanja vlad članic. Nenazadnje je generalna direktorica direktorata za energijo v Bruslju Ditte Juul Jørgensen v januarskem dopisu agenciji za energijo napovedala sprožitev prekrškovnega postopka, s katerim bo komisija skušala zagotoviti, da bo Slovenija izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s pravom EU.