Medtem ko je urad za oskrbo in integracijo migrantov med iskanjem novih lokacij za začasne azilne domove v več občinah naletel na odločen ne, nazadnje v občinah Brežice in Središče ob Dravi, protestnih shodov in nestrpnih izjav (doslej) ni bilo v Postojni. Tukaj je uradu uspelo najti novo lokacijo za sprejemni in namestitveni center za mladoletne migrante brez spremstva, ki bo lahko sprejel do 70 ljudi.
Naloga je bila nekoliko lažja, ker gre za mladoletne osebe in ker je projekt njihove nastanitve že več let del postojnskega vsakdana. Še več, projekt, ki je doslej potekal pod okriljem dijaškega doma tamkajšnje srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole, je veljal za primer dobre prakse. To je včeraj potrdila direktorica urada Katarina Štrukelj in se tako dijaškemu domu kot postojnski občini zahvalila za posluh in sodelovanje. Ker so se v srednji šoli zaradi drugačnih načrtov odločili projekt zaključiti, se bo zdaj v celoti izvajal pod okriljem urada in v za ta namen preurejenih najetih prostorih. Mladoletniki se bodo vanje preselili v petek. »Na svoje rojake (postojnski župan je zgodnje otroštvo preživel v Središču ob Dravi, op. p.) ne morem biti ponosen, sem pa ponovno na občane Postojne, ki so bili vedno pripravljeni sprejeti pomoči potrebne. Prepričan sem, da ne bo nobenih težav, kot jih ni bilo v preteklosti, ko smo imeli kanček dvoma oziroma strahu, vendar je čas pokazal, da po nepotrebnem,« je poudaril župan Igor Marentič.
Največ zaslug za to, da so bile izkušnje s projektom doslej pozitivne, ima strokovna ekipa pod vodstvom dr. Tine Zorman, ki je bila večletna koordinatorica. Zormanova pravi, da je bila ključna dobra in pravočasna komunikacija z lokalnim okoljem. Med razlogi, da je bil projekt uspešen, Tina Zorman izpostavlja predvsem troje. Strokovni delavci so za mladoletnike poskrbeli celostno. Vzpostavili so dobro sodelovanje z drugimi vpletenimi, od ljudske univerze, šol, zdravstvenega doma, CSD, policije, lokalnih delodajalcev do nevladnih organizacij in drugih. Pomembna pa je bila tudi vključenost mladoletnikov v lokalno okolje in različne dogodke, pri čemer je bilo bivanje v dijaškem domu prednost.
Postavili jasna pravila
Strokovni delavci so poskrbeli ne le za njihove osnovne potrebe, temveč so jim omogočili psihosocialno oskrbo, veliko pozornost so posvečali usvajanju slovenskega jezika, skrbi, da so se redno udeleževali pouka opismenjevanja in nato pouka na osnovni šoli za odrasle. Zanje so organizirali različne dejavnosti, jih spodbujali k prostovoljstvu, pomagali so jim pri iskanju prvih del prek študentskega servisa pri različnih delodajalcih. Pri nekaterih so zdaj zaposleni. Z domom upokojencev v Postojni so se na primer dogovorili, da je priložnost za delo ponudil fantu iz ene izmed afriških držav.
Z leti so oblikovali učinkovite protokole delovanja. Zormanova izpostavlja predvsem jasno strukturo in meje. Nekateri so jim celo očitali, da so preveč rigorozni. »Želeli smo jih pripraviti na realno življenje, tako, kot bo, ko bodo šli živet samostojno,« pravi Zormanova. Prepričana je, da je tako kot pravice treba določiti tudi dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito oziroma tistih, ki so zaščito že prejeli, zato si želi, da bi na uradu dosedanje znanje in izkušnje s pridom uporabili.
»Oblikovanje centra za mladoletne otroke brez spremstva v posebni stavbi bi bilo lahko dobra rešitev, če bo ta dobro zastavljena,« opozarja. Center ne prinaša le novih delovnih mest, temveč bi od njega lahko imeli koristi tudi lokalni ponudniki storitev. »Win-win situacija je, ko združiš potencial, ki ga v sebi nosijo priseljenci, s potrebami okolja.« Tako direktorica urada kot nova vodja centra Lea Pignar zagotavljata, da se bodo v sodelovanju s preostalimi ustanovami ter ob podpori nevladnih organizacij trudili tem otrokom zagotavljati varno okolje in jim ustvariti občutek doma.
