V torek je direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič prejel dopis družbe DRI upravljanje investicij. Nanaša se na potek prenove in sanacije glavne stavbe UKC Ljubljana. »Prejeli smo novo navodilo, da naj v skladu z željami naročnika (ministrstva za zdravje, op. p.) aktivnosti zmanjšamo oziroma ustavimo,« nam je razkril Miklavčič. Naročnik si je namreč znova premislil, tokrat v prid izvedbi protipotresne sanacije objekta. Da jo stavba potrebuje, je državi znano že najmanj od lanskega oktobra. Podražitev projekta se bo zdaj računala v sedemmestnih zneskih, zamuda v mesecih.
Zapletom pri obnovi glavne stavbe UKC Ljubljana torej kar ni videti konca. O njih smo nazadnje pisali februarja. So posledica globokih nesoglasij med naročnikom, ministrstvom za zdravje, in njegovim Uradom za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) ter izvajalcem, družbo GH Holding. Pogodbena partnerja se med drugim ne strinjata o tem, katera dela bi moral izvajalec opraviti na podlagi sklenjenih osnovnih pogodb o energetski sanaciji in o notranji prenovi ter na podlagi tehnološkega načrta, ki je bil spisan po podpisu pogodb. Uskladitvenega aneksa ministrstvo ni hotelo podpisati.
Direktor Miklavčič je zato naročniku javno očital, da je »nemogoč sogovornik« in da državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu Marjan Pintar in v. d. direktorja UNKIZ Tomaž Pliberšek s svojimi odločitvami ne koristita projektu.
»Izvajalec ima izrazito tendenco, da si pogodbene določbe razlaga po svoje in iz tolmačenja izpusti vse pogodbene določbe, ki zanj niso ugodne,« je gradbinca kritiziral Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ). Direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič napoveduje, da bo pravico iskal na sodišču.
Ena od spornih točk naložbe je tudi protipotresna sanacija glavne stavbe. Prvotni projekt prenove 50 let stare glavne stavbe je namreč ni predvidel. »Stavba hospitala je bila zgrajena leta 1974 in je že upoštevala takratne potresne standarde,« je na vprašanja o protipotresni varnosti objekta pred dnevi odgovoril UKC Ljubljana. »Standardi so se nato z leti posodabljali, zato je v izdelani projektni nalogi določeno, da je treba pri posegih v konstrukcijo upoštevati izboljšanje konstrukcije objekta. Na osnovi projektne študije je projektant izdelal projekt posodobitve potresne varnosti po najnovejših standardih, ki se bo izvedla s prenovo objekta.«
Model razkril relativno potresno nevarnost hospitala
V UKC Ljubljana so torej prepričani, da bo prenovljeni objekt tudi protipotresno saniran. Vendar gradbena dela, ki se ta čas izvajajo v osmini stavbe, takšne sanacije ne vključujejo. Zakaj jih ne, Dnevniku pojasni Miklavčič. »V skladu s projektno nalogo smo imeli obveznost ne poslabšati statične trdnosti objekta. Zato smo med projektiranjem naročili seizmološki model obstoječe statične strukture. Model je pokazal, da predvideni posegi z ojačitvami ne bodo poslabšali statične trdnosti, hkrati so strokovnjaki ugotovili, da je objekt v obstoječem stanju relativno potresno nevaren,« razloži.
Naročnika so pred slabim letom obvestili o teh ugotovitvah. »Lani poleti smo nato prejeli navodilo družbe DRI upravljanje investicij, ki je odgovorni inženir v projektu, da naj v skladu z željami naročnika pripravimo projekt protipotresne sanacije. To smo storili in oktobra projekt tudi oddali. Projekt predvideva postavitev dodatnih stebrov, ki ne posegajo v obstoječo konstrukcijo, pri čemer je treba ta dela opraviti pred vsemi ostalimi. Ovrednotili smo ga na 3,1 milijona evrov,« se spominja direktor. Za primerjavo: pogodbi o energetski sanaciji in o revitalizaciji sta skupaj vredni 107,8 milijona evrov.
Bi zaščito, ne bi zaščite, bi zaščito
DRI je najprej potrdil izvedbo protipotresne sanacije. Nakar so si v UNKIZ premislili in januarja poslali navodilo, da naj izvajalec nadaljuje dela po obstoječem elaboratu. Torej brez protipotresne sanacije. V. d. direktorja Pliberšek je odločitev utemeljeval takole: »V prvotni dokumentaciji za revitalizacijo objekta Hospital UKC Ljubljana je navedeno, da ne sme biti bistvenih posegov v konstrukcijo stavbe. Izključena so torej dela, ki bi bila potrebna za protipotresno sanacijo, zato bi morda bilo treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje in izvesti javno naročilo. Posledično bi se obnova objekta UKC Ljubljana zaradi vseh potrebnih postopkov bistveno podaljšala, kar bi vplivalo tako na paciente kot na delo v UKC Ljubljana.«
Miklavčič pravi, da so trditve Pliberška (v prikazu nasprotnih dejstev jih je objavil časnik Delo) zavajajoče. »Od lanskega oktobra jim je znano, da ne potrebujejo novega ali dodatnega gradbenega dovoljenja,« je spomnil. Povedal pa je še več. To, da so predstavniki investitorja prejšnji mesec poizvedovali, ali je še mogoče udejanjiti protipotresno zaščito. In to, da je v torek prejel že omenjeni dopis DRI. »Pri čemer so nam še sporočili, da bodo predhodno revidirali projekt, ki ga imajo od lanskega oktobra,« se čudi. Ta odločitev naročnika utegne povzročiti večmesečno zamudo. »Revizija ne bo sklenjena pred junijem, dela bi lahko torej teoretično nadaljevali šele julija, avgusta. Nato bi trajalo približno tri mesece, da podremo, kar smo doslej zgradili, in postavimo te ojačitve. Strošek dodatnih del znaša vsaj milijon evrov, dokončanje projekta pa bi se zamaknilo za najmanj šest mesecev.«
Zaradi neizvajanja sanacije naznanilo policiji
»Na Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu si prizadevajo za iskanje primerne rešitve na področju potresne varnosti objekta Hospital UKC Ljubljana,« je včeraj sporočilo ministrstvo za zdravje. »Med drugim so že v lanskem letu zaprosili Inženirsko zbornico Slovenije za strokovno mnenje glede protipotresne varnosti objekta in začeli pogovore z Zavodom za gradbeništvo Slovenije. Ker UKC Ljubljana sodi med kritično infrastrukturo, so pridobili ponudbo za protipotresno ojačitev, ki se bo izvedla po končni potrditvi ponudbe.« Prenova glavne stavbe UKC Ljubljana mora biti dokončana do konca leta 2026.
Zaradi neizvajanja protipotresne sanacije je bilo na Nacionalni preiskovalni urad tudi že vloženo anonimno naznanilo o sumu storitve kaznivih dejanj, je še izvedel Dnevnik. Dokument podaja sume storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti, oškodovanje javnih sredstev in nevestno delo v službi. Za vse vpletene velja domneva nedolžnosti.
