Za prevzem Engrotuša sta se lani spopadla nemški trgovski gigant Rewe, ki je predlani ustvaril več kot 85 milijard evrov prometa, in Mercator v lasti hrvaške Fortenove, naslednice bankrotiranega Agrokorja. Na koncu sta Engrotuševa lastnika – finančni sklad Alfi, ki obvladuje 80-odstotni lastniški delež, in Mirko Tuš – za novega lastnika Tuševe trgovske verige izbrala Mercator, ki je ponudil nekoliko višjo kupnino, po naših podatkih okoli 30 milijonov evrov. Za uspešen zaključek dogovorjene kupčije mora zeleno luč prižgati še varuh trga – bodisi Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) bodisi evropska komisija. Ravno na tej točki pa se je Engrotušev prevzem zapletel, kar bo privedlo do podaljšanja obdobja, v katerem bi Mercator lahko pridobil za prevzem nujno potrebno dovoljenje. Po naših podatkih so si v Mercatorju na vse pretege prizadevali, da bi o načrtovani koncentraciji na trgu odločala AVK, saj naj bi bila odločitev v tem primeru sprejeta dosti hitreje.
Koncentracijo z Engrotušem so v Mercatorju prijavili agenciji za varstvo konkurence (AVK) oktobra lani. Že tedaj so imeli možnost, da jo neposredno priglasijo evropski komisiji. Mercator je namreč del skupine Fortenova, ki letno ustvari več kot milijardo evrov prometa, ta znesek pa predstavlja mejo, ko se v odločanje o prevzemih z vidika konkurenčnosti na trgu lahko vključi evropska komisija. Toda AVK je pred dnevi sprejela odločitev, da o prevzemu Engrotuša ne bo odločala. Na potezi je zdaj evropska komisija. Ta ima še vedno možnost, da analizo tržnih deležev na slovenskem maloprodajnem trgu prehrane naloži AVK. Ne glede na prihodnja dogajanja pa bi lahko minilo od 18 do 24 mesecev, da bo sprejeta končna odločitev, je pojasnil poznavalec konkurenčnega prava, ki ni želel biti imenovan.
Od prodaje kmetijske divizije ...
Proti koncu januarja so v Fortenovi začeli zbirati interes za prodajo kmetijske divizije, ki jo sestavljajo kmetijski proizvajalec Belje, istrska Agrolaguna ter podjetji Pik Vinkovci in Vupik. V kratkem bi bilo lahko prodano tudi mesnopredelovalno podjetje Pik Vrbovci. Da je ameriški finančni sklad HPS Investment Partners lani podaljšal ročnost leta 2019 izdanih obveznic v višini več kot milijarde evrov do konca letošnjega leta, je poleg plačila 18-odstotne obrestne mere zahteval še začetek prodajnega postopka kmetijske divizije. Iz Fortenove so konec januarja sporočili, da se rok za oddajo nezavezujočih ponudb izteče konec marca. Takrat bo sprejeta tudi morebitna odločitev o nadaljevanju postopka, kar bo odvisno od prejetih ponudb. Ob tem se ne bo tehtala le višina ponujene prevzemne cene, ampak tudi razvojni načrti. Če bo Fortenovi uspelo prodati kmetijsko divizijo, namerava izkupiček nameniti za zniževanje zadolženosti in za naložbe v živilski (Zvijezda, Jamnica, …) in trgovinski diviziji. Ta poleg Mercatorja vključuje še Konzum.
Za nakup Pika Vinkovci se kot favorit že nekaj časa omenja Podravka. Slednja bi se lahko podala tudi v nakupe drugih podjetij iz Fortenovine kmetijske divizije. Večinski lastniki Podravke, ki je v Sloveniji pred leti prevzela Žito, so hrvaški pokojninski skladi. Predsednica Podravkine uprave Martina Dalić se je januarja pohvalila, da se je tržna vrednost Podravke v zadnjih dveh letih podvojila in znaša 1,2 milijarde evrov. Kot resen kandidat za nakup kmetijskih podjetij Fortenove se omenja tudi slavonska skupina Žito, ki združuje okoli 30 kmetijsko-predelovalnih podjetij. Potem ko je Fortenova začela zbirati interes za nakup kmetijske divizije, pa so iz Združenja hrvaških kmetov (Udruga hrvatskih poljoprivrednika) hrvaško vlado pozvali, naj država prek pokojninskih skladov odkupi Pik Vrbovec, Belje in Vupik, v naslednjem koraku pa lastniške deleže prenese na družinske kmetije in druge hrvaške državljane.
… do lastniških sprememb
Poleg hrvaških organizacij naj bi se za nakup Fortenovine kmetijske divizije zanimali tudi tujci. Eden od njih je Delta Holding v lasti Miroslava Miškovića, ki je pred časom v centru Ljubljane zgradila petzvezdični hotel Intercontinental. Kot možnega prevzemnika omenjajo tudi madžarskega milijarderja Lőrinca Mészárosa, ki je v zelo dobrih odnosih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, lani pa je na Hrvaškem že prevzel podjetje Rabo, največjega domačega pridelovalca in izvoznika jabolk. Možnosti, da bodo v sosednji državi tujcem dopustili prevzem tamkajšnjih kmetijskih podjetij v lasti Fortenove, ki od države najemajo okoli 33.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, so pičle. Takšne bi bile tudi, če na Hrvaškem letos ne bi imeli evropskih, parlamentarnih in predsedniških volitev, ocenjujejo poznavalci razmer.
Nesankcionirani lastniki Fortenove so decembra lani soglašali, da nizozemsko podjetje Fortenova Group TopCo proti plačilu do 660 milijonov evrov prenese stoodstotni lastniški delež v nizozemskem podjetju Fortenova MidCo na nizozemsko fundacijo Iter Stak Stichting ter nizozemsko podjetje Iter BidCo. Cilj te finančne operacije je izključiti sankcionirani ruski državni Sberbank in VTB Bank, ki skupaj posredno obvladujeta približno polovični lastniški delež Fortenove, iz lastništva skupine. Razen teh dveh bank se bodo v novo lastniško strukturo Fortenove lahko vključili vsi obstoječi lastniki. Rok za takšno odločitev se izteče sredi marca. V primeru odsotnosti zadostnega interesa je vsa predvidena sredstva pripravljeno zagotoviti podjetje OpenPass. Njegov lastnik je Pavao Vujnovac, eden od najbogatejših Hrvatov, ki s povezanimi osebami obvladuje približno 30-odstotni lastniški delež Fortenove.
