V Cankarjevem domu je potekal posvet stroke in politike o spremembah volilnega sistema. Včerajšnja sicer zelo široka razprava je potrdila, da so kljub željam nekaterih o konkretnejših popravkih realnejša možnost popravki znotraj sedanje ureditve. Premisleki o spremembah gredo v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe preferenčnega glasu znotraj obstoječega proporcionalnega volilnega sistema. Tako je zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Predsednik vlade Robert Golob je v nagovoru izpostavil vlogo stroke, ki naj ob upoštevanju javnega mnenja pomaga pri pripravi najboljših možnih rešitev.

Golob je sicer za to, da se še pred spreminjanjem zakonodaje državljani glede sprememb opredelijo na posvetovalnem referendumu. Po njegovem bi bilo idealno, da bi to opravili hkrati z evropskimi volitvami prihodnje leto. Premier je v kratkem nagovoru spregovoril tudi o tem, da bi se bilo treba pogovoriti o možnosti znižanja starostne meje aktivne volilne pravice, poleg tega je kot primer dobre prakse izpostavil Luksemburg, kjer da so z uvedbo obvezne volilne pravice okrepili interes za volitve.

Večinska podpora uvedbi prednostnega glasu

Da je treba volilni sistem posodobiti in da morajo spremembe prispevati k višji volilni udeležbi, je poudarila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Saša Zagorc, dekan ljubljanske pravne fakultete, je ob tem opozoril, da se da marsikaj narediti tudi v okviru obstoječega volilnega sistema. Po njegovem prepričanju se da že zdaj zagotoviti boljšo zastopanost žensk v izvoljivih okrajih, v večji meri upoštevati stalno prebivališče kandidatov v volilni enoti, v kateri kandirajo, kaznovanost pa bi bila lahko že zdaj izključitveni kriterij za potencialne kandidate.

Kot najbolj zrela in politično izvedljiva rešitev se sicer kaže uvedba prednostnega glasu, za kar se je zavzelo tudi 86 odstotkov vprašanih v spletni anketi kabineta predsednika vlade. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki zagovarja kombinirani volilni sistem, meni, da bi bila že samo uvedba prednostnega glasu pomemben napredek, saj se je na evropskih volitvah izkazalo, da lahko na tak način kandidati nižje na lestvici premagajo strankarsko višje postavljene kolege. »Zaradi tega je prednostni glas zelo popularen med volilci, hkrati pa je nekoliko manj popularen med vodstvi političnih strank.«

Koalicija za večji vpliv volilcev

Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je v razpravi ponovno poudaril strankino stališče, da trenutni volilni sistem volilcem ne daje dovolj vpliva pri izbiri, kdo jih bo zastopal v državnem zboru. »Izvolitev si po našem prepričanju zaslužijo zgolj poslanke in poslanci z najvišjo podporo volilk in volilcev in ne zgolj in samo političnih strank,« je potrdil stališče stranke za uvedbo prednostnega glasu in ukinitev volilnih okrajev. Da so spremembe v smeri zmanjšanja moči strank in opolnomočenja volilca potrebne, menijo tudi v Levici.

Šef poslancev SD Jani Prednik je sicer izpostavil, da bo za dosego konsenza treba med drugim rešiti odprta vprašanja glede enakomerne zastopanosti urbanih in ruralnih območij v DZ, glede povečanja števila poslancev ter glede absolutnega ali relativnega preferenčnega glasu. Da si želijo, da bi bila različna območja Slovenije v parlamentu zastopana bolj enakomerno ter da bi imel glas vsakega volilca večjo težo pri izvolitvi posameznih poslancev, pa so poudarili v NSi, kjer sicer predlagajo oblikovanje 18 volilnih enot. Da aktualni proporcionalni sistem v kateri koli različici ni dober za Slovenijo, pa je dejal poslanec Branko Grims iz SDS, kjer uradno zagovarjajo večinski dvokrožni volilni sistem, pri čemer pa ne izključujejo kombinacije večinskega in proporcionalnega volilnega sistema.

V razpravi so sodelovali tudi predstavniki različnih društev in gibanj ter posamezniki. Med drugim so predlagali izenačitev pogojev za udeležbo na volitvah za stranke in civilnodružbene skupine, olajšanje zbiranja overjenih podpisov podpore kandidatnim listam, enakopravno predstavitev v medijih, uvedbo pogoja nekaznovanosti za kandidaturo in možnost odpoklica poslanca ter odpravo odvzema volilne pravice osebam z intelektualno oviranostjo.