Razmere na evropskih tržiščih toplotnih črpalk so napete, izhaja iz marčevskega poročila Evropskega združenja toplotnih črpalk (EHPA). V analiziranih 14 državah je lani padla prodaja v povprečju za 22 odstotkov v primerjavi z letom 2023. V državah, ki predstavljajo približno 90 odstotkov evropskega trga, so lani prodali skupaj 2,2 milijona toplotnih črpalk, v letu poprej so jih še 2,8 milijona. Prodaja črpalk pada že drugo leto, potem ko je bilo leta 2022 prodanih rekordnih tri milijonov naprav. Do takrat je to tržišče doživelo desetletje vztrajne rasti.
Največji upad sta lani zabeležili Nemčija (minus 48 odstotkov) in Francija (minus 39 odstotkov). Združeno kraljestvo je bilo edini trg, ki je doživel rast, prodaja se je povečala za 38.000 enot ali za 63 odstotkov. V Avstriji je bilo tržišče stabilno, v Italiji so zabeležili tri- do petodstotni upad prodaje.
»Sektor krči delovna mesta in zmanjšuje proizvodnjo v Evropi, potem ko je leta 2022 in 2023 vložil milijarde evrov v dodatne zmogljivosti, da bi okrepil energetsko varnost Evrope in zmanjšal porabo ruskega plina,« so razočarani v združenju, v katerem ocenjujejo, da je panoga, ki (ne)posredno zaposluje okoli 170.000 ljudi, lani izgubila okoli 4000 delovnih mest, več kot 6000 pa jih je ogroženih.
Poročilo izpostavlja naslednje razloge upada prodaje: vlade so spremenile ali ukinile podporne sheme za nakup toplotnih črpalk, upočasnila se je gospodarska rast, upadla je aktivnost gradbene panoge, obenem je potrošnike pestila inflacija. Zanimanje za prehod na toplotne črpalke je zaviral tudi poceni subvencioniran zemeljski plin, ta učinek je bil še posebej izrazit v Belgiji in na Poljskem.
»Panoga toplotnih črpalk je doživela padec, vendar še zdaleč ni izginila,« je razmere komentiral Paul Kenny, generalni direktor Evropskega združenja toplotnih črpalk. Kenny si obeta ukrepe evropske komisije in državnih vlad, ki bi toplotne črpalke postavili v ospredje prihajajočega dogovora o zelenem prehodu.
V petih letih bi morali prodati 34 milijonov črpalk
Na analiziranem območju je konec lanskega leta obratovalo približno 26 milijonov črpalk, je ocenila EHPA. Rast zaostaja za pričakovanji. Prav tako je EHPA ocenila, da bi moralo leta 2040 na območju EU obratovati 60 milijonov toplotnih črpalk, če bi hoteli doseči zastavljene podnebne cilje. V analizo so bile vključene naslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.
Slovenije ni na seznamu, natančnejše razmere na domačem trgu zato niso znane. So pa posamezni proizvajalci, denimo Kronotherm, zaznali umirjanje rasti v letu 2024 in sočasno stabiliziranje tržnih razmer, po obdobju izjemnega povpraševanja, ki ga je sprožila energetska kriza ob začetku vojne v Ukrajini. V podjetju so tudi opazili, da je nov sistem obračuna omrežnine pri nekaterih kupcih povzročil negotovost in posledično odlašanje z odločitvijo za nakup, je poročal portal Žurnal24.
Negotovost je povzročila vlada, ki je konec lanskega leta začela spodkopavati omrežninsko reformo. Premier Robert Golob je med drugim trdil, da je slaba reklama za investicije v čiste tehnologije. Pri čemer je treba opozoriti, da veljaven omrežninski akt lastnikom toplotnih črpalk (brez sončne elektrarne) ni podražil skupnega letnega stroška omrežnine.
Ključno gonilo je bil sistem neto merjenja
Direktorica Agencije za energijo prepoznava v poročilu EHPA dokaz, da bi bilo popolnoma neupravičeno povezovati trend upada prodaje toplotnih črpalk z omrežninsko reformo. »Najmanj dva slovenska ponudnika toplotnih črpalk sta izrecno izpostavila, da je bil sistem neto merjenja ključen gonilnik prehoda na toplotne črpalke, saj so si tisti s sončnimi elektrarnami, glede na našo zakonodajo, zagotovili res zelo ugodno ogrevanje,« pravi Duška Godina. »Ker ni več net meteringa, je trenuten gonilnik naložb v toplotne črpalke gibanje cen na trgu z zemeljskim plinom.«
Po njenem prepričanju bodo morali ponudniki toplotnih črpalk v prihodnje postoriti več pri promociji in trženju ter pri tem korektno prikazati tudi priložnosti novega sistema obračuna omrežnine, če bodo hoteli ponovno dvigniti prodajo. »Prav učinkovita raba omrežij lahko zagotovi hitrejše in stroškovno učinkovitejše vključevanje novih porabnikov v sistem, za kar bi morali biti zainteresirani tudi ponudniki toplotnih črpalk,« je dodala.
Kako utegne pregreta politična razprava negativno vplivati na prodajo toplotnih črpalk, je mogoče ponazoriti tudi na primeru Nemčije, kjer so postale simbol kulturnega boja za energetski prehod. Prodaja se je prepolovila, čeprav bi se številnim nakup črpalke izrazito izplačal, saj je bil nakup do 70-odstotno subvencioniran. Največji zagovornik črpalk je bil zvezni minister za gospodarstvo Robert Habeck iz stranke Zeleni. Konservativni in liberalni politični tabor pa je toplotne črpalke dojemal kot nerealno politiko eko prisile, ki med drugim vključuje uzakonjeno zahtevo po zamenjavi več kot 30 let starih ogrevalnih sistemov na olje in plin. »Habeck želi prepovedati ogrevanje z oljem in plinom,« je članek zavajajoče naslovil tabloid Bild.
