Pred Gimnazijo Poljane so se že pred deveto uro zjutraj začeli zbirati prvi gimnazijci. Zbrani v skupinice so klepetali o spominih na poletje in skrbeh pred prvim šolskim dnem. Dijakinja prvega letnika Hana Krasnik Smolič je na klopi pred gimnazijo spoznala novo prijateljico, ki bo po novem tudi njena sošolka. »Malo me skrbi, kakšni bodo moji sošolci. Upam, da se bom z njimi dobro razumela. Želim si, da bi bila naša razredničarka v redu in da bom hitro spoznala vse. Za Gimnazijo Poljane sem se odločila, ker me zelo zanimajo jeziki. Najbolj so mi všeč slovenščina, angleščina in španščina. Tukaj ponujajo možnost, da v drugem letniku izbereš učenje drugega jezika. Zdi se mi tudi zelo umetniška šola, kar mi je pomembno, ker veliko plešem,« je povedala.
Začetek pouka je na klopi pred šolo čakal tudi Mateo Pavlovič, ki se je za Gimnazijo Poljane odločil zaradi družbe. »Poznam kar nekaj ljudi, ki so že na tej šoli, in to mi je olajšalo odločitev. Nekih posebnih skrbi pred začetkom šolskega leta nimam. Mislim, da bo vse v redu. Bom pa videl sproti, kako kaj poteka,« je dejal.
Strah pred novim začetkom
Že pred začetkom pouka in prvimi preizkusi znanja pa je nekatere skrbelo, ali bodo zmogli. »Najprej sem se vpisala na drugo šolo, potem sem se odločila, da se prepišem. Zdaj sem zelo zadovoljna s svojo odločitvijo. Zdi pa se mi, da bo gimnazija kar težka in da me čaka veliko sprotnega učenja,« je povedala srednješolka Sara Maren Blatnik.
Z njo se je strinjala tudi prijateljica Eva Gašperin. »Zelo sem živčna, strah me je. Šole se veselim, ker je to neko novo poglavje v življenju. Dobro se mi zdi, da greš nekje lahko spet čisto od začetka in spoznaš nove prijatelje. Gimnazijo Poljane sem izbrala, ker sem se tukaj počutila res dobro. Na informativnih dnevih sem obiskala tudi druge šole, a me niso prepričale,« je dejala.
Nekateri so odločitev o tem, na katero srednjo šolo se bodo odpravili, sprejeli že zgodaj. »Na informativni dan sem šla že v osmem razredu in se odločila, da grem na to gimnazijo. Ko sem spet prišla v devetem razredu, sem bila že odločena,« je povedala Eva Kladnik in dodala, da ji je bil všeč splošen občutek na šoli. Prepričali so jo tudi prijatelji, ki so šolo obiskovali že prej. Dejala je še, da si najbolj želi, da bi se v šoli dobro razumeli in da bi bili učitelji prijazni.
Ustava jih ni navdušila
Dijake prvih letnikov srednjih šol je letos ob vstopu v šolo pričakalo posebno darilo. Prejeli so majhno knjižico z Ustavo Republike Slovenije. Nad darilom pa večina dijakov ni bila najbolj navdušena, nekateri med njimi so za novost slišali prvič. »Nisem vedela, da dobimo darilo. Nimam posebnega mnenja o tem,« je povedala Hana Krasnik Smolič. Podobno meni Mateo Pavlovič, ki mu takšno darilo ne pomeni nič.
Eva Gašperin je pripomnila, da je lepo dobiti darilo, a da se ji to ne zdi nič posebnega. »Če sem iskrena, mi je kar vseeno. Tega ne bom veliko brala,« pa je dodala Eva Kladnik. »Zdi se mi super, da nekaj dobimo. V resnici ne vem, kaj je to. Nisem še slišala za ustavo,« je dejala srednješolka Ava.