Varuh človekovih pravic je nedavno obravnaval pobudo posameznice, ki se je nanj obrnila v zvezi z zanjo nesprejemljivimi emisijami hrupa, ki ga povzroča sosedova toplotna črpalka. Ob tem je trčil ob problematiko nizkofrekvenčnega hrupa oziroma manko pravne regulative na tem področju, pa tudi na neustavnost uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ustavno sodišče je že pred dvema letoma ugotovilo, da je uredba zaradi kršitev zahtev po učinkoviti vključitvi javnosti v postopek priprave neustavna, vendar vlada neustavnosti še ni odpravila. Zato je varuh ministrstvo, pristojno za okolje, in vlado, ki jima med drugim očita kršitev načel pravne države in poskus relativiziranja pomena ustavne odločbe, pozval k čimprejšnjemu sprejetju uredbe, ki bo ustrezno obravnavala vsa sporna področja urejanja hrupa v okolju, med katera spada tudi nizkofrekvenčni hrup.
Imamo eno najslabših zakonodaj
Vir nizkofrekvenčnega hrupa niso le vse bolj razširjene toplotne črpalke, temveč tudi vetrne elektrarne, na neustrezno zakonodajo pa zainteresirana in strokovna javnost ob načrtih za njihovo umeščanje opozarjata že dolgo.
»Vetrne elektrarne bi kar postavljali oziroma so prve že postavljene, za uredbo pa še vedno ne vemo, kdaj jo bomo dobili. Trenutno ni pripravljen še niti osnutek. To ne gre skupaj. Najprej bi morali urediti zakonodajo,« je jasen dr. Ferdinand Deželak, strokovnjak za meritve in analize hrupa in vibracij, sicer nekdanji raziskovalec na Zavodu za varstvo pri delu. Po njegovih besedah imamo eno najslabših, če ne celo najslabšo zakonodajo na področju vetrnih elektrarn v Evropi.
Po Deželakovih besedah raziskave kažejo, da kar 85 odstotkov izpostavljenih prebivalcev jasno zaznava hrup vetrnih elektrarn že pri moči zvoka 35 decibelov (dBA). Prav tako so raziskovalci ugotovili, da postane približno 30 odstotkov prebivalcev močno vznemirjenih, kadar raven hrupa cestnoprometnih virov presega 70 dBA, medtem ko je enak odstotek prebivalcev močno vznemirjen zaradi hrupa vetrnic, katerega raven dosega »komaj« 40 dBA, še zlasti v nočnem času. Glavni vzrok za moteč hrup vetrnih elektrarn so njihove akustične lastnosti, spremembe v intenziteti hrupa, velik delež nizkih frekvenc, neenakomerno delovanje v času ... Tega pa veljavna uredba ne upošteva niti eksplicitno ne obravnava vetrnih elektrarn kot problematičnih virov hrupa, pač pa je njena vsebina, kot pravi Deželak, nerelevantna za vrednotenje hrupa vetrnih elektrarn. Največja napaka uredbe je, da ne glede na posebne značilnosti enači mejne ravni hrupa vetrnih elektrarn z drugimi viri, in sicer omejuje hrup vetrnih elektrarn v nočnem času na 48 dBA, v dnevnem pa celo na 58 dBA za večino stanovanjskih območij, medtem ko so smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) precej strožje. Če bi se hoteli držati kriterijev WHO, bi morala v dnevnem času omejitev hrupa vetrnih elektrarn znašati največ 45 dBA, v večernem 40 dBA, v nočnem pa 35 dBA. Tako pa sodimo med države z najvišjimi dovoljenimi ravnmi hrupa, ki ga povzročajo vetrne elektrarne, še opozarja Deželak.
Ocene letnega
povprečja zavajajoče
»Menimo, da bi bilo treba najprej urediti zakonodajo in se dogovoriti glede primerne metodologije za naš prostor, ki ni popolnoma primerljiv z ravninskim svetom, kjer videvamo v tujini največ vetrnic,« se strinja tudi dr. Sonja Jeram iz Centra za zdravstveno ekologijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki se ukvarja s problematiko vpliva okoljskega hrupa na zdravje. Kot opozarja, bi bilo zaradi posebnih lastnosti hrupa vetrnih elektrarn (pa tudi toplotnih črpalk in prezračevalnih naprav) treba upoštevati tudi določbe uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in v skladu s to uredbo uvesti dodatne kazalce hrupa in ustrezno mejno vrednost, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja vplivov na zdravje in počutje ljudi. Kot opozarja, ne smemo namreč zanemariti vplivov hrupa v krajšem časovnem obdobju. V oceni letnega povprečja se zaradi razlik v delovanju naprave namreč v času izgubijo kratkotrajne obremenitve, ki lahko predstavljajo pomembne motnje v bivalnem okolju.
Zelo podobno pravijo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer so NIJZ že zaprosili za pripravo strokovnih izhodišč o vplivu hrupa vetrnih elektrarn na zdravje ljudi za namen spremembe zakonodaje.
Zgledovali naj bi se po Dancih
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo očitke varuha o otepanju odgovornosti za urejanje tega področja zavračajo in napovedujejo, da bo vlada spremembe uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sprejela še letos. »Ko bo pripravljen osnutek predloga uredbe, ga bomo uskladili z vsemi deležniki, preden ga bomo dali v javno obravnavo. Smo pa že imeli prve sestanke z ministrstvom za zdravje in se dogovorili za mesečne sestanke o vseh okoljskih tematikah, ki imajo posledice za zdravje ljudi.«
V zvezi z urejanjem področja nizkofrekvenčnega hrupa pa so na ljubljanski strojni fakulteti za ministrstvo že izvedli analizo metodologije merjenja hrupa vetrnih elektrarn po danskem zgledu, ki med drugim vključuje tudi meritve nizkofrekvenčnega zvoka. To bo osnova za napovedano spremembo uredbe, pravijo. Tudi dr. Sonja Jeram opozarja na pomen interdisciplinarne razprave in sodelovanje tujih, zlasti danskih strokovnjakov, ki imajo na tem področju dolgoletne izkušnje.
