Gre za nalezljivo kožno bolezen, ki jo povzroča tudi pršica. Simptomi so pogosto nespecifični, pravijo na kliniki, zato diagnozo velikokrat postavijo z zamudo ali se bolezen zamenjajo z drugimi dermatološkimi stanji.
Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključna za preprečevanje širjenja garij.
Kako prepoznati garje in kako ravnati?
Odrasla samica pršice, imenovane srbec, vrta rovčke v vrhnji plasti kože in vanje leže jajčeca Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka, torej med prsti, na notranji strani zapestja, komolcu, kolenih. Spremembe na koži so v obliki rožnatih papul, velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka, pojasnjujejo na Inštitutu za javno zdravje.
Okužimo se lahko tudi s tesnim telesnim stikom, kot je držanje za roke dalj časa ali spanje v isti postelji z okuženo osebo. Priložnostni dotik, kot sta rokovanje ali objem, običajno ne zadošča za okužbo. Srbečice ali garij pa ne dobimo zaradi slabe higiene. Pri tistih, ki se prvič okužijo, se spremembe na koži in srbenje pojavijo šele 4–6 tednov po okužbi, opozarjajo.
V šolah prosijo starše, da so pozorni na spremembe na koži otrok ali pojav srbenja. Če bi se znaki bolezni pojavili, je potreben obisk zdravnika, še sporočajo.
Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine. Ocenjujejo, da se z garjami letno okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu.
Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži.
Osebe, ki imajo motnje imunskega odziva, pa okužbe ne obvladujejo, razvijejo se krustozne (Norveške) garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži. Ta oblika garij se pojavi predvsem pri starejših osebah, pri nekaterih bolnikih z AIDS-om, limfomom, T-celično levkemijo, po transplantaciji, ter pri ljudeh, pri katerih je zaradi osnovne bolezni ali zdravljenja zmanjšana imunost.
Najhuje je bilo leta 2002
V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih največ primerov garij prijavljenih v letu 2002 (587), najmanj pa v letu 2012 (263).
V letu 2008 smo zabeležili izbruh garij med stanovalci študentskih domov v Ljubljani. Prijavljenih je bilo 18 primerov pri študentih, ter en primer pri osebi, ki je bila zaposlena v študentskem domu. Drugi največji izbruh je bil v letu 2010, v katerem je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih iz doma za starejše občane.
Januarja letos je bilo prijavljenih 56 primerov garij, je razvidno iz nedavne objave NIJZ, v celotnem lanskem letu pa jih je bilo 807. O »situaciji z garjami« je konec leta 2023 razpravljal tudi razširjeni strokovni kolegij za dermatovenerologijo. »Glede na to, da so okužbe že praktično epidemične, je treba dermatologom omogočiti predpisovanje sistemskega zdravila ivermektin,« so ugotavljali v tem najvišjem strokovnem organu za dermatologijo.
V času pandemije covida-19 so se pojavljale domneve, da bi bilo lahko to zdravilo v pomoč obolelim, na zdravilo pa je prisegal tudi takratni (in trenutni) ameriški predsednik Donald Trump. V UKC Ljubljana so leta 2021 posvarili pred nekritično rabo. »Ivermektin je antiparazitik, ki se uporablja za zdravljenje okužb s paraziti pri ljudeh in živalih,« so pojasnili in opozorili na tveganja, ki jih prinašajo prekomerni odmerki tega zdravila. Pri tem še zdaleč ni čudežno zdravilo za zdravljenje covida-19, so dodali, prav tako ni prepovedano zdravilo. V Sloveniji se ivermektin za zdravljenje garij uporablja kot neregistrirano zdravilo za to indikacijo, je razvidno iz pojasnil o zdravljenju garij, ki so bila na spletni strani NIJZ posodobljena leta 2022.
