Kot smo izvedeli, naj bi bili ruski obveščevalci oziroma ljudje, ki sodelujejo z njimi, v Sloveniji med bolj dejavnimi. Pred tedni smo denimo poročali, da je celo med policisti, ki si jih je ožji krog Roberta Goloba izbral za varovanje predsednika vlade, varnostnik, ki ga je Sova v preteklosti obravnavala zaradi rizičnih stikov z ruskim obveščevalcem.

Tehtanje med pregonom in interesi države

Nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar je ob razkritju aretacije dveh ruskih obveščevalcev komentiral, da ni nujno koristno, da daš odkritim vohunom vedeti, da si jih odkril. Lahko jih zgolj spremljaš in izkoristiš sebi v prid.

Prav tako nekdanji direktor Sove, danes ponovno odvetnik Janez Stušek nam je pojasnil, da je država vendarle dolžna preganjati ravnanja, pri katerih so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, v tem primeru vohunstva. Kljub temu ima vodstvo Sove možnost, da pregon odloži, če so za to izpolnjeni pogoji. Kot je razvidno tudi iz zakona o Sovi, lahko direktor Sove od tožilstva zahteva, da »začasno odloži izvedbo dejanj in ukrepov v predkazenskem postopku, če to terjajo interesi varnosti države in pri tem ni podana nevarnost za življenje ter zdravje tretjih oseb«.

V stiku tudi

z nekdanjimi ministri

Sova spremlja akterje, ki sodelujejo s tujimi obveščevalnimi službami ali so celo pripadniki tujih služb, vendar vsako spremljanje tovrstnih oseb še ne pomeni, da so osumljeni vohunstva. Za to morajo obstajati konkretni znaki kaznivega dejanja in seveda tudi materialni dokazi. Prvi odstavek kaznivega dejanja vohunstva tako navaja: »Kdor služi tuji državi ali tuji organizaciji ali njunemu agentu, tako da zbira zaupne vojaške, gospodarske ali uradne podatke ali dokumente, ali ji jih sporoči, ali izroči, ali ji omogoči, da pride do njih, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.« Vsako poizvedovanje oziroma zbiranje informacij pa še ni nujno kaznivo.

Zato (pred)kazenskih postopkov zaradi vohunstva pri nas praktično ni. Arhiv ovadb, obtožb in obsodb pri slovenskem statističnem uradu, ki zajema podatke od leta 2006 dalje, najde le dve kazenski ovadbi zaradi vohunstva iz leta 2009. Na ljubljanskem tožilstvu so za STA včeraj pojasnili, da v preteklosti še nikogar niso obravnavali zaradi kaznivega dejanja vohunstva. Po naših informacijah so se v preteklosti tudi okoli nekaterih slovenskih ministrov in drugih za obveščevalce zanimivih oseb gibali posamezniki, ki jih je Sova prepoznala kot obveščevalce tujih držav, vendar do pregona ni prišlo. V konkretnem primeru so za zdaj sumi očitno dovolj utemeljeni, da so prepričali tudi tožilstvo in sodišče, ki je za osumljenca odredilo pripor.

Številne aretacije ruskih vohunov po Evropi

Mreža ruskih vohunov se je v Evropi pletla že dolgo pred ukrajinsko vojno. Konec leta 2021 so na Švedskem aretirali brata, švedska državljana iranskega rodu, ki sta deset let vohunila za Rusijo. Starejši, star 42 let, je najprej delal za švedsko vojsko, potem pa za švedsko varnostno-obveščevalno službo. Imel je dostop do seznama njenih agentov.

Od Stockholma ...

Novembra lani so švedske oblasti v bogatem predmestju Stockholma aretirale zakonski par, 59-letnega inženirja Sergeja Skvorceva in 58-letno matematičarko Jeleno Kulkovo. Vohunila sta za rusko vojaško tajno službo GRU, in sicer na področju vojaške industrije. Že leta 1997 sta se iz Rusije preselila v Stockholm, kjer sta ustanovila podjetje za uvoz in izvoz elektronike. Švedske tajne službe so ju menda že več let pred aretacijo spremljale, da bi ugotovile, kaj zanima GRU. Morda so jima tudi podtaknile lažne informacije.

Norveške oblasti so oktobra lani aretirale lažnega 37-letnega brazilskega znanstvenika, ki je od leta 2021 predaval na univerzi na severu Norveške. Izkazalo se je, da gre za 44-letnega polkovnika iz vrst GRU Mihaila Mikušina. Skoraj sočasno so priprle sedem Rusov, ki so z brezpilotniki zbirali podatke o norveških črpališčih nafte in plina. Norveška, ki se boji ruskih sabotaž, je lani postala glavni dobavitelj plina za EU.

Še za enega Brazilca se je izkazalo, da je Rus, ko so aprila lani nizozemske oblasti izgnale v Brazilijo vohuna GRU, ki se je poskušal infiltrirati v haaško mednarodno kazensko sodišče. To je za Kremelj postalo pomembno lani. V Braziliji so ga zaprli zaradi ponarejanja dokumentov.

V Nemčiji se je že pred enim letom začelo sojenje rezervnemu oficirju zaradi vohunjenja za Rusijo. Decembra pa so nemške oblasti aretirale agenta nemške tajne službe BND, ki je prav tako delal za Rusijo. Pred nekaj dnevi so prijeli še njegovega pajdaša, ki je od njega pridobljene informacije posredoval Moskvi.

... do Avstrije

V Avstriji so marca lani priprli domnevnega ruskega vohuna z grškim potnim listom. Na Poljskem so tedaj izgnali kar 45 ruskih diplomatov z obtožbo, da so vohuni in da so »spodkopavali stabilnost države«. Hkrati so aretirali svojega državljana Tomasza L., ki je imel visok položaj v državi, prek katerega je Rusiji vrsto let posredoval tajne podatke o poljski vojski. Že od 28. februarja 2022 je na Poljskem zaprt španski novinar, ki ima špansko in rusko državljanstvo. Obtožen je, da je delal za GRU, a menda za to ni dokazov.