Sodni svet je pohitel in v uradnem listu že objavil javni poziv k vložitvi kandidatur za predsednika vrhovnega sodišča. Aktualni predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević bo konec letošnjega leta namreč dopolnil 70 let starosti, kar pomeni, da se bo moral upokojiti. »Sodniku preneha sodniška služba po zakonu z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti,« določa zakon o sodniški službi. Da Đorđević, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel pred dvema letoma, ne bo odslužil celega šestletnega mandata, je bilo jasno že ob njegovem imenovanju, čeprav se je pred časom pojavila ideja, da bi zakon o sodniški službi spremenili na način, ki bi sodnikom ali pa vsaj predsednikom sodišč dopuščal, da bi se upokojili šele pri dopolnjenih 72 letih.

Možnost, da bi na tak način Đorđevićevo predsedovanje podaljšali za dve leti, je že dlje časa na mizi – oziroma pod mizo. Te rešitve namreč dlje časa nihče ni predlagal na glas, temveč se je o njej šušljalo v zakulisju. Ko smo že pred meseci preverjali informacije o predlagani spremembi, so nam na pravosodnem ministrstvu odgovorili, da takšnega predloga uradno niti niso prejeli, na vrhovnem sodišču pa, da ga niso podali. »To je za zdaj ideja, s katero sem seznanjen,« je nato predsednik vrhovnega sodišča novembra potrdil v intervjuju za časnik Delo, po naših neuradnih informacijah pa naj bi ta ideja sicer nastala prav na relaciji med ožjim krogom predsednika vrhovnega sodišča in stranko Gibanje Svoboda. Kasneje je po naših neuradnih informacijah na pravosodno ministrstvo prišla tudi uradna pobuda, ki naj bi jo poslali dve mariborski sodnici.

Podpredsedniški položaj kot odskočna deska

Na pravosodnem ministrstvu nad idejo, da bi upokojitveno starost za predsednike sodišč povišali, niso navdušeni. Tudi po sestanku med pravosodno ministrico

Andrejo Katič in člani sodnega sveta pretekli teden, na katerem so govorili o načrtovanih spremembah sodniške zakonodaje (predvsem uvedbi enovitega sodnika), je ministrica povedala, da na sestanku niso odpirali vprašanja zgornje starostne meje predsednika vrhovnega sodišča.

Kdo se utegne prijaviti na razpisan javni poziv in naslediti Đorđevića, še ni znano, po kuloarjih pa za zdaj krožijo le špekulacije in tihe želje. Đorđević, ki je bil v preteklosti tudi podpredsednik vrhovnega sodišča, je že večkrat poudaril, da se mu zdi podpredsedniška funkcija primerna odskočna deska za predsedniški položaj. Po tem ključu bi bila njegova naravna naslednica vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok, ki pa naj bi ob nastopu podpredsedniške funkcije dejala, da je položaj predsednice ne zanima. Na naše vprašanje prek elektronske pošte, ali morda vendarle namerava kandidirati za predsednico vrhovnega sodišča, nam je danes odgovorila: »Odločitve glede morebitne kandidature še nisem sprejela.«

V vrsti za položaj predsednika in podpredsednika sodišča navadno ni pretirane gneče. Tudi Đorđević se je na javni poziv odzval šele v tretjem poskusu, podpredsednico pa so nato iskali celo s štirimi javnimi pozivi.

Tipanje podpore

Medtem ko se bo moral Đorđević zaradi starostne omejitve od vodenja vrhovnega sodišča, kot kaže, predčasno posloviti, pa starost ni ovira za njegovo kandidaturo za ustavnega sodnika.

Da svoje kandidature po koncu mandata predsednika vrhovnega sodišča oziroma upokojitvi ne izključuje, je Đorđević javno že potrdil. Kot smo izvedeli, se je v ožjem vrhu vrhovnega sodišča pred kratkim pojavila ideja, da bi o Đorđevićevi kandidaturi spregovorili na občni seji vrhovnega sodišča, v upanju, da bi vrhovni sodniki Đorđevića nato predlagali oziroma podprli za kandidata za ustavno sodišče. Več vrhovnih sodnikov pa po naših informacijah ni naklonjenih tovrstnemu opredeljevanju, zato občna seja na to temo nazadnje niti ni bila sklicana.