Severno Makedonijo je pretresel požar, ki je v noči s sobote na nedeljo izbruhnil v diskoteki v kraju Kočani. Umrlo je 59 mladih, starih od 14 do 24 let, še 155 je ranjenih. Čeprav preiskava še poteka, naj bi požar povzročila neprimerna uporaba pirotehničnih sredstev. Po navedbah prič je po izbruhu požara nastala panika, obiskovalci so se hoteli čim prej preriniti na varno skozi en sam izhod, zato je za večino smrtnih žrtev kriv stampedo. Več kot očitno pa je, da klub ni bil primerno zavarovan za primer požara. Ob tem se poraja vprašanje, ali so slovenski nočni klubi sploh primerno protipožarno zavarovani oziroma ali imamo v Sloveniji predpise, ki od klubov zahtevajo določeno stopnjo požarne varnosti.
Dobiček pogosto pomembnejši od varnosti
Kot pojasnijo v podjetju VPD Vajda, ki se ukvarja z varstvom pri delu in požarno varnostjo, pravilnik o požarnem redu nalaga lastniku ali uporabniku poslovnih oziroma industrijskih objektov odgovornost za izdelavo požarnega reda, ki je nato osnova za organizacijske ukrepe. V požarni red sodijo načrt evakuacije, požarni načrt, zagotovitev požarne straže, usposabljanje zaposlenih, redno izvajanje evakuacijskih vaj in redni kontrolni pregled požarnega varstva objekta.
»Slovenska zakonodaja nočne klube sicer obravnava kot zbirališča večjega števila ljudi, kar pomeni, da zanje veljajo ukrepi, določeni v tehnični smernici,« pojasni vodja preventivne službe pri Gasilski brigadi Ljubljana Iztok Zajc. Pomembno je tudi, da je objekt povezan z javljalnikom požarov, ki je neposredno vezan na dežurno službo. »Če bi se vsi organizatorji držali vseh smernic in ukrepov, do takšnih dogodkov ne bi smelo prihajati. Včasih pa se zaradi dobička ne držijo omejitve števila obiskovalcev, kar lahko ogrozi varnost. Čas reševanja pa je odvisen tudi od tega, kako hitro je požar zaznan,« je še povedal in dodal, da je v Sloveniji odziv gasilcev praviloma zelo hiter.
»Delodajalec mora opredeliti predpisano število oseb za začetno gašenje in evakuacijo, denimo po eno osebo na 200 ljudi. V primeru uporabe odprtega ognja je treba postaviti požarno stražo, ki jo v objektih, kjer je več kot 100 ljudi, lahko izvajajo le gasilci,« je pojasnila vodja sektorja za inšpekcijski nadzor na Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Romana Lah. Inšpektorat sicer nima posebne kategorije za nadzor nočnih klubov, temveč ti sodijo med gostinske objekte ali pa med objekte za razvedrilo. Obe kategoriji pregledujejo na tri do pet let. Vendar pa klubu pred začetkom delovanja ni treba pridobiti obratovalnega dovoljenja z vidika požarne varnosti.
Romana Lah je izpostavila še, da so, kadar inšpektor izvaja redne ali izredne nadzore dogodkov, pozorni predvsem na neprehodne ali neoznačene poti oziroma na zaprte izhode. »V takšnem primeru je ukrep, da morajo v klubu ali na dogodku sprostiti in označiti zaprte poti, za kar je rok v času trajanja prireditve do pol ure. V primeru neupoštevanja ukrepov je prireditev lahko prekinjena oziroma inšpektor zahteva izpraznjenje prizorišča,« je dodala. Doslej naj bi vsi zavezanci upoštevali odrejene ukrepe inšpektorata.
Oglasili so se tudi na ministrstvu za notranje zadeve: »Na ministrstvu smo že pristopili k pregledu ustreznosti zakonodaje s področja pirotehnike. V prihodnjih dneh pa bomo izvedli poostrene inšpekcijske nadzore v lokalih, ki organizirajo prireditve. Javne prireditve morajo biti varne za vse obiskovalce, za kar mora v prvi vrsti poskrbeti organizator dogodka. Ta mora na prireditvi upoštevati zakonodajo, ki ureja posamezno področje, tudi zakonodajo s področja uporabe pirotehničnih izdelkov, ki med drugim ureja tudi izvajanje specialnih odrskih učinkov.«
Ali klubi sledijo varnostnim ukrepom?
Nadalje smo preverili, ali in kako se varnostnih ukrepov držijo znani slovenski nočni klubi. V Cvetličarni, ki sprejme do 2000 obiskovalcev, so nam dejali, da spoštujejo vso zakonodajo v zvezi s požarno varnostjo. »Upoštevamo vse, od negorljivih materialov do požarnih izhodov,« so zagotovili. Podobno so pojasnili v klubu Troja: »Vsi izhodi so primerno označeni, imamo jih pet.« Odprtega ognja in pirotehnike ne uporabljajo, vsi materiali v klubu, razen separejev, pa so iz negorljivih materialov. V viškem Hard core clubu so prav tako zagotovili, da ravnajo v skladu z zakoni in predpisi. »Požarni izhodi so urejeni in označeni, nameščene imamo gasilne aparate. Po tleh je položen negorljiv tapison. Odprtega ognja pa tako in tako ne uporabljamo,« so povedali.
V Orto baru so dejali, da so vsi zaposleni opravili tečaj gašenja požarov, prav tako so vsi varnostniki seznanjeni z varnostnim redom v primeru požara. Dodajajo, da klub redno preverjajo požarni inšpektorji, medtem ko je uporaba pirotehničnih sredstev prepovedana. »Že leta imamo varnostni videonadzorni sistem in s požarnim elaboratom določeno število gasilnih aparatov na predpisanih mestih,« so zapisali.
V klubu Channel Zero na Metelkovi v Ljubljani so pojasnili, da število obiskovalcev vedno omejujejo skladno s požarnim redom. Imajo šest gasilnih aparatov, ki jih v sodelovanju z občino vsako leto pregledajo ter servisirajo. »Prav tako MOL s pooblaščenimi izvajalci redno izvaja preglede požarne varnosti kluba, nato pa v skladu s priporočili izvedemo posege za zmanjšanje požarnega tveganja,« dodajajo. Tudi v Channel Zero izvajajo usposabljanje začetnega gašenja in evakuacije, uporaba pirotehničnih sredstev pa je prepovedana. Prav tako imajo več evakuacijskih izhodov, ki vodijo tako na vzhodno kot zahodno stran objekta.
Več sogovornikov nas je sicer opozorilo, da bi težave s požarnimi izhodi in preprečevanjem stampeda lahko imeli v znanem ljubljanskem klubu, kjer naj bi bilo izhodov premalo. Na lastnika smo naslovili vprašanja, a ni hotel odgovoriti, eden izmed zaposlenih pa nam je dejal, da nam bo odgovore posredoval prihodnji teden.
Dogodka brez varnostnega načrta ni
Požarna varnost je pomembna tudi pri organizaciji različnih dogodkov. Direktor podjetja Denea in organizator dogodkov Nejc Debelak nam je pojasnil, da je pri dogodkih vedno treba priložiti potrdilo, da ne bo uporabe odprtega ognja. V nasprotnem primeru je organizator dolžan zagotoviti požarno stražo. »Za vsak prireditveni prostor morata biti izdelana evakuacijski načrt in požarni red, ki določa maksimalno kapaciteto obiskovalcev v prostoru. Ta je izračunana na podlagi kvadrature prostora in glede na število izhodov in njihovo širino,« je pojasnil. Kljub evakuacijskemu načrtu, ki na papirju deluje dobro, Debeljak opozarja, da v primeru obsežnega požara zavlada splošna panika in prostora nihče ne zapušča mirno in počasi. »Večje število izhodov omogoča hitrejše praznjenje prizorišča, vendar se ob paniki vsi nekontrolirano premikajo proti izhodu in jo težko odnesejo brez praske,« je prepričan. Pomembno je še, da so prostori in oprema redno tehnično vzdrževani, posebni učinki pa se izvajajo le pod nadzorom strokovnega osebja.
Pri podjetju Teater, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov, pojasnjujejo, da morajo ob organizaciji dogodka slednjega najprej priglasiti, v sklopu priglasitve pa pripraviti tudi projekt varnosti. Ta zajema vse, od požarne varnosti do drugih možnih nesreč, kot tudi upravljanje publike in nastopajočih. To pomeni, da morajo izdelati podroben načrt uporabe varnostnih ograj, zasilnih izhodov in intervencijskih poti, s čimer preprečijo nesreče v primeru kakršnih koli dogodkov, ki bi lahko sprožili stampedo. V primeru uporabe pirotehničnih izdelkov morajo biti na dogodku prisotni tako gasilci kot reševalci, pirotehniko pa upravljajo le usposobljeni posamezniki.
