Banka Slovenije poroča, da je blagovna menjava lani dosegla 700 milijonov evrov presežka, kar je 200 milijonov evrov več kot v letu 2023. Izvoz se je medletno povečal za 1,9 odstotka, uvoz pa za 1,3 odstotka. Presežek storitvene menjave je lani znašal 3,6 milijarde evrov in se je povečal le za 37 milijonov evrov. Izvoz storitev se je povečal za 4,9 odstotka, uvoz pa za 6,6 odstotka.
V državo priteklo največ gotovine in vlog
Največ neto prilivov v državo je bilo v tem obdobju v obliki gotovine in vlog (2,5 milijarde evrov) ter neposrednih naložb (500 milijonov evrov). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže 700 milijonov evrov povečanih domačih naložb v tujini in 1,2 milijarde evrov povečanih tujih naložb v Sloveniji.
Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih 12 mesecih so predstavljali vrednostni papirji (3,5 milijarde evrov). Sledila so jim posojila (1,3 milijarde evrov) ter rezervna imetja (600 milijonov evrov).
Zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je decembra 2024 znašal 59,3 milijarde evrov, kar je 1,5 milijarde evrov več kot pred enim letom. Raven dolga je bila za 7,2 odstotka nižja kot doseženi bruto domači proizvod leta 2023, izražen v tekočih cenah. Zadnja štiri leta je neto dolg do tujine vse bolj negativen in je decembra 2024 znašal 8,1 milijarde evrov, kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine.
Decembra 2024 je bila do tujine država neto zadolžena za 17,2 milijarde evrov, kar je primerljivo z letom prej. V manjši meri so neto zadolženost do tujine izkazovala tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
