Iz uprave za varno hrano so nam sporočili, da so inšpektorji čebelarju Vajdi 8. oktobra lani pridržali dobre tri tone medu. To je bila po njihovih navedbah takrat vsa znana količina, s katero je izvajalec dejavnosti razpolagal, pregled pa so opravili na dveh lokacijah. Zakaj konkretno so zadržali oziroma zapečatili med, niso razkrili.
Zamolčani med
Zanimalo nas je tudi, kako to, da je inšpekcija zapečatila med, ki je bil v skladišču, ni pa hkrati zahtevala umika medu iz prodaje, torej tistega, ki je že bil na trgu – v trgovinah, šolah, vrtcih, državnem zboru … Od septembra lani je namreč znano, da so bile v satju aktivne snovi, ki v ekološkem čebelarjenju niso dovoljene. »Izvajalec dejavnosti inšpektorjev ni seznanil, ali poseduje še kakšno količino medu, niti ne z distribucijsko listo. Nekaj teh informacij smo pridobili v okviru hišne preiskave (7. januarja 2025, op. p.),« so se izgovorili v upravi.
Toda če izvajalec dejavnosti ne sodeluje z nadzornim organom, to pomeni sum, da njegovi proizvodi nemara ne izpolnjujejo kriterijev varnosti, kakovosti in pravilnega označevanja. Inšpektor bi moral posledično začasno zadržati dajanje na trg vseh proizvodov, za tiste, ki so že bili na trgu, pa odrediti umik in o tem obvestiti javnost, če prejemniki niso znani oziroma če ni distribucijske liste.
Zakaj umik medu, ki je na trgu od letos?
Uprava je to storila šele konec januarja (dobrih pet mesecev po prvem inšpekcijskem pregledu čebelarstva), ko so začeli inšpektorji po vsej državi preverjati, kako je z medom čebelarstva Vajda. In bili so presenečeni. »Izvajalec dejavnosti še vedno trži med, za katerega ni dokazal sledljivosti njegovega izvora. Na podlagi novih dejstev so danes uradni veterinarji izvedli nov izredni nadzor skupaj s policijo, kjer so zaradi ugotovljenih neskladnosti zavezancu z ustno odločbo na zapisnik odredili prepoved premika čebeljih družin s čebelarstva in prepoved trženja medu. Odredili so mu tudi, da mora izvesti postopke umika oziroma odpoklica medu, danega na trg po 1. januarju 2025,« so 31. januarja sporočili iz uprave. Zakaj so za umik/odpoklic izbrali 1. januar, če so nepravilnosti odkrili že septembra lani, niso navedli.
Za Dnevnik so potrdili, da je čebelar v nadaljevanju brez njihove vednosti slabe tri tone medu odpeljal na uničenje koncesionarju javne službe za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi. V Sloveniji je to družba Koto. Na vprašanji, kdaj ga je uničil in kdaj so inšpektorji to ugotovili, uprava ni odgovorila. Okoli tri tone uničenega medu, ki je 8. oktobra še nosil oznako ekološki, je bilo, upoštevaje povprečne prodajne cene, vredno vsaj 40.000 evrov, zato je nenavadno, da ga je dal čebelar samovoljno uničiti, ne da bi počakal na analizne rezultate odvzetih vzorcev medu, ki so po zagotovilih uprave pokazali, da zapečateni med ni pomenil tveganja za zdravje ljudi. Je inšpekciji povedal, zakaj je uničil tri tone neoporečnega medu, je nedvoumno, da ga je uničil in da so bile vse tri tone resnično od tega čebelarstva? Tudi na ta vprašanji nam uprava ni odgovorila, je pa napovedala, do bodo proti čebelarju ustrezno ukrepali, saj je »uničenje uradnega pečata kaznivo dejanje«.
V satju tudi sledi strupa klorfenvinfos
V primeru Vajda je tudi veliko neznank v zvezi z odvzetimi vzorci satja in medu ter sredstvi za zdravljenje čebel. Uprava je najprej (23. januarja) sporočila, da so bile v satju potrjene snovi, ki so za zdravljenje čebel dovoljene, vendar ne v ekološkem čebelarstvu. Vse do tega tedna je skrivala, za katere snovi točno gre. Spraševali smo jo, ali je med njimi nemara tudi klorfenvinfos, katerega uporaba pri zdravljenju čebel ni dovoljena, še več, ta snov je v EU že trideset let prepovedana v kmetijstvu nasploh.
Ta teden so nam iz uprave sporočili: »Z akreditirano metodo smo lahko v satju kvantificirali prisotnost amitraza in kumafosa, klorfenvinfosa z metodo ni bilo mogoče kvantificirati. Analize sedmih vzorcev vzorčenega medu so pokazale, da so bile za vse aktivne učinkovine vrednosti pod mejo detekcije. Pri čebelarju smo ugotovili tudi posedovanje preparatov za zdravljenje čebel, ki niso registrirani za zdravljenje.«
Bo inšpekcija vzela pod drobnogled vse čebelarje?
Uprava je torej potrdila, da je v satju bil tudi prepovedani klorfenvinfos, vendar njegove vrednosti z uporabljeno metodo niso mogli določiti. To pomeni, da je javnosti lagala, ko je zatrdila, da so v satju našli snovi, ki jih v konvencionalnem čebelarstvu smejo vsebovati zdravila za zdravljenje čebel, v ekološkem pa ne. To ne drži, strup klorfenvinfos je v kmetijstvu, tudi v čebelarstvu, strogo prepovedan.
O tem, ali so čebele res zdravili z neregistriranimi pripravki, nam je čebelar Milan Vajda 15. januarja dejal: »Javno bom povedal, da večina slovenskih čebelarjev čebele zdravi alternativno.« To bi moral biti alarm za upravo za varno hrano, da bi njihovi inšpektorji temeljito prečesali tudi druga čebelarstva.
