Profesor prava in nekdanji politik Ciril Ribičič je začuden nad privoščljivimi nasmehi iz koalicije, ki jih vidi ob robu krize stranke SD. »Kot da se ne zavedajo, kaj to pomeni za koalicijo,« pravi. »Očitno je bil namen oslabiti SD znotraj koalicije, a to je kratkovidno gledanje: že res, da lahko Gibanje Svoboda na kratek rok računa na kakšen dodaten glas, dolgoročno pa ti glasovi ne bodo okrepili koalicije.« Ob tem Ribičič opozarja, da se že na kratek rok ob strmoglavljenju SD kažeta tudi padanje javnomnenjske podpore vladi in krepitev opozicije in da bo dolgoročni učinek afere s tega vidika le še izrazitejši. Ne glede na to meni, da se načeti odnosi v koaliciji lahko popravijo, pomiritveni sestanek prejšnji teden je bil korak v pravo smer, a da je konsolidacija koalicije mogoča le, če se bodo obračunavanja, kot smo jih gledali v zadnjem obdobju, nehala.
Predsednik predhodnice SD je ocenil, da so Socialni demokrati kljub počasnemu političnemu refleksu z odstopom generalnega sekretarja stranke Klemna Žiberta vendarle ravnali prav, pa čeprav z zamudo. Glede pozivov k odstopu vodstva stranke, ki jih te dni slišimo iz dela članstva SD, pa je opozoril, da je zamenjava predsednika stranke enostavna do točke odločitve o menjavi, ni pa enostavna od te točke naprej, ko je treba najti nekoga, ki bo boljši od predhodnika. »Dobra menjava je vedno pametna, ampak dobre menjave ta trenutek ni, ker ni soglasja o alternativi. Problem je, da ti, ki predlagajo zamenjavo, nimajo predloga, ki bi užival širšo podporo, še manj pa je to predlog, ki bi pomenil izboljšanje.« Ribičič je ob tem izrazil pomislek glede ideje o morebitnem vršilcu dolžnosti, ki bi lahko vodil »z dežja pod kap«, saj je bilo že doslej preveč soliranja in nepooblaščenega nastopanja v imenu SD.
Stranka se mora konsolidirati
Tudi nekdanji glavni tajnik in poslanec SD Dušan Kumer glede morebitne menjave vodstva v dani situaciji opozarja na previdnost. Meni, da bi se morali Socialni demokrati pred pomembnimi odločitvami najprej konsolidirati navznoter. »V stranki vlada velika neenotnost. Očitno je, da vsak stvari vidi po svoje, kar se kaže tudi v nespretnem reševanju aktualne krize. Krizno komuniciranje je odpovedalo. Stranko je v tem trenutku zato treba še pred morebitnimi odločitvami o menjavi vodstva oziroma pred kakršnimi koli razmisleki o izstopu iz koalicije poenotiti navznoter in nato skupaj najti neki izhod iz te situacije. Neke radikalne poteze so ta trenutek absolutno preuranjene in jih bodo politični tekmeci še dodatno izkoristili.«
Kumer ob tem še poudarja, da če bi bila stranka notranje bolje poenotena, ne pa da lahko tako rekoč vsak reče, kar hoče, bi se dano situacijo dalo rešiti na bistveno bolj fin način. Pri tem pa je jasen, da za stanje v stranki ni odgovorno le ožje vodstvo SD, temveč celoten ustroj stranke. Sogovornik je še izpostavil, da je v tem trenutku treba predvsem umiriti žogico, tako znotraj stranke kot tudi znotraj koalicije, »če je skupni interes, da ta vlada dela še naprej«. »Namesto tega smo namreč do tega trenutka – tudi v parlamentu – opazovali pravo politično pobalinstvo. Na eni strani gre za politični spopad, je pa to pobalinstvo tudi posledica širšega stanja v slovenski politiki, kjer prevladujejo veliki egi. Vsak stvar vidi boljše od drugega, namesto da bi se večkrat usedli za mizo in se dejansko dogovorili, kaj je tisto, kar koristi obema stranema.«
