Na vladi naj bi danes potrdili predloge novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki naj bi zagotovili svetlejšo prihodnost slovenskega šolstva. Spremembe, ki so jih na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) skupaj s partnerji usklajevali dobro leto dni, med drugim prinašajo postopno višanje sredstev za razvoj, izobraževanje in investicije na področju šolstva.
Stabilno financiranje naj bi omogočilo uvajanje določitev deleža bruto domačega proizvoda (BDP) v višini 0,5 odstotka BDP, s tem, da se na letni ravni zagotavlja rast 0,02 odstotka, kar pomeni približno 10 odstotkov vsako leto. S tem naj bi bilo do leta 2038 pridobljenih 505 milijonov evrov za razvoj in investicije v šolstvu.
Na MVI so prepričani, da bodo s tem nadomestili izpad sredstev na področju investicij v zadnjih desetletjih in končno posodobili standarde in tehnične zahteve zastarelih osnovnošolskih objektov.
Sredstva za investicije v šole s prilagojenimi programi in glasbene šole, ki jih zagotavljajo lokalne skupnosti ustanoviteljice šole, bodo, če bo novela zakona sprejeta, po novem lahko prispevale tudi lokalne skupnosti, iz katerih bodo učenci vključeni v te programe.
V luči napovedi, da se bo do leta 2033 upokojila kar tretjina učiteljev, in zmanjševanja kadrovskega primanjkljaja, naj bi bila vpeljana možnost zaposlitve za dopolnilno delo na področju vzgoje in izobraževanja znotraj zavoda pri istem delodajalcu za učitelje, ki bodo to želeli.
Obvezno soglasje ministra
Pomembna novost se obeta tudi na področju imenovanja in razrešitve ravnateljev, pri čemer se spreminja 29 let stara odločba glede pristojnosti svetov javnih zavodov. Zadnjo besedo pri imenovanju in razrešitvi ravnateljev naj bi imel odslej minister za vzgojo in izobraževanje, pri čemer pa bo lahko soglasje k imenovanju ravnatelja zavrnil v zgolj določenih primerih: ko kandidat ne bo izpolnjeval pogojev za imenovanje, ko ne bo upošteval odločb šolske inšpekcije ali pa bo pravnomočno obsojen.
Premier Robert Golob je na jutranjem delovnem posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva, na katerem so bili prisotni tudi minister za finance Klemen Boštjančič, minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj in predstavniki ključnih deležnikov s področja vzgoje in izobraževanja, poudaril, da se v šolstvu ob dogajanju sprememb postavljajo okvirji za naslednja leta. »Šolstvo je prevelik sistem, da bi v spremembe vstopali z antagonizmom, to ni naš namen. Spremembe so mišljene zato, da sistem izboljšajo,« je dejal Golob.
V zraku predvsem vprašanja glede imenovanja ravnateljev
Finančni minister Boštjančič je poudaril, da so za zagotavljanje stabilnega, fleksibilnega in razvojno naravnanega izobraževanja ključnega pomena razvojni programi in projekti, ki niso le naložba v prihodnost posameznika, temveč so pomembni tudi za konkurenčnost države in krepitev družbenih vrednot. Izpostavil je tudi, da so investicije v šolstvo zadnjih 20 let zaostajale za vsemi ostalimi podsistemi v tej državi in da je to treba spremeniti.
Kljub temu, da je večina prisotnih soglašala, da so predlogi novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dobro usklajeni z vsemi deležniki, pa je bilo na posvetu danih tudi veliko utemeljenih pripomb. Ker jih želijo na vladi preučiti, bodo s sprejemom novele nadaljevali prihodnji teden.
O podrobnostih današnjega srečanja na vladi niso želeli govoriti, po naših neuradnih informacijah pa naj bi se zataknilo predvsem glede sprememb, ki se nanašajo na imenovanje in razreševanje ravnateljev.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je predvideno omejevanje avtonomije svetov javnih zavodov označil kot nezaupanje vanje, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič pa je spomnila, da bi šlo lahko pri obveznem soglasju ministra pri imenovanju vodstev šol tudi za poskus politizacije šolstva.
