V aferi Marinblu, ki je med drugim razkrila obtožbe o hudih kršitvah pravic delavcev v primorskem obratu za predelavo rib, zaradi česar zakonca Borisa in Rozano Šuštar čaka zatožna klop, je prišlo do novega izigravanja.
Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Boris Šuštar in njegova soproga sta svoje podjetje Marinblu, ki je zaradi odpovedi naročil po izbruhu afere zašlo v finančne težave, rešila pred stečajem s predlogom prisilne poravnave. Upniki so jo izglasovali, saj bi v primeru stečaja izgubili še več, tako pa so se navadni upniki odpovedali 85 odstotkom terjatev. Eden od pogojev za uspešnost prisilne poravnave je bil, da se Šuštarjeva odpovesta lastništvu. Če namreč upnikov ni mogoče v celoti poplačati in so ti pripravljeni pretvoriti svoje terjatve v osnovni kapital, v skladu z zakonom lastniki ne morejo obdržati svojega deleža v kapitalu. V primeru Marinblu se je to očitno zgodilo le formalno in za kratek čas.
Kršitelja delavskih pravic našla obvod
Večinski lastnik Maribluja, podjetje Selea, prav tako v lasti Šuštarjevih, je mesec dni pred začetkom prisilne poravnave, v kateri kot povezana družba ne sme glasovati, svojo približno polmilijonsko terjatev do Marinbluja odstopil družbi Algoja s sedežem v Sisku na Hrvaškem, ki je v lasti istoimenskega podjetja iz Logatca. Algoja je nato svojo terjatev konvertirala v lastniški delež in postala lastnica Marinbluja. Selea pa je od februarja letos v stečaju. Prejšnji mesec pa sta nato Šuštarjeva prek svojega drugega podjetja Delmar od Algoje odkupila lastniški delež v Marinbluju in tako znova postala lastnika podjetja. Marinblu je pred časom prejel tudi tri milijone evrov evropskih in državnih subvencij za gradnjo poslovne stavbe v Izoli, od katerih je bila zadnja tranša v višini dobrih 250.000 evrov izplačana lani, ko so bile vse kršitve že javno znane.
Andrej Perdan, predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije, je prepričan, da gre za šolski primer izigravanja zakonodaje oziroma zlorabo s strani družbenikov, ki kot upniki vstopajo v insolvenčne postopke, kjer se prezadolženo družbo obvladuje preko t. i. slamnatih družb. Preko takšnih družb lastniki in/ali poslovodstvo pridejo nazaj do lastništva tudi, kadar so razlaščeni (kot se je zgodilo v primeru Marinbluja), ali pa so v primeru stečaja celo najbolje poplačani »upniki«.
Po črkobralskem razumevanju zakonodaje ni nikjer izrecno prepovedano, da bivši lastnik ne bi smel prek druge družbe ponovno postati lastnik družbe, katere lastnik je nekoč bil. Vendar pa je to v celoti v nasprotju z našim širšim ustavnopravnim redom kakor tudi s temelji, cilji in nameni gospodarskega in insolvenčnega prava, opozarja Perdan. Ob tem dodaja, da je insolventnost družbe večinoma posledica slabega ravnanja poslovodstva ali pa celo naklepnega izčrpavanja družbe. »Zato ni nobenega utemeljenega, še manj pa moralnega razloga, da bi isti ljudje potem še sodelovali pri prestrukturiranju družbe.« Po njegovem mnenju bi bilo treba v vsakem insolvenčnem postopku najprej razrešiti upravo in lastnike, razen če je insolventnost družbe resnično posledica kakšnih zunanjih vplivov, na katere slednji niso mogli vplivati (na primer epidemija, poplave).
Preprečitev primerov, kot je Marinblu, je po Perdanovih besedah stvar tolmačenja zakonodaje, ki pa ga lahko opravi le sodišče, običajno v dolgotrajnih sodnih postopkih. »Torej očitno ne ostane drugega kot to, da se zakonodaja spremeni in se takšna izigravanja tudi jasno opredelijo in prepovedo,« pravi Predan in dodaja, da v zbornici na takšne primere, ki jih je veliko, opozarjajo že dlje časa.
Zakonodajo bodo po potrebi še dopolnili
Na ministrstvu za pravosodje so za Dnevnik povedali, da je bil konkretni postopek prisilne poravnave začet in voden še pred uveljavitvijo novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je stopila v veljavo novembra lani in prinaša nekatere dodatne rešitve za preprečevanje zlorab postopkov. Dodajajo, da so že v času vodenja postopka prisilne poravnave družbe Marinblu veljale določbe, ki omogočajo razveljavitev prisilne poravnave v primeru, da je bila ta sprejeta na goljufiv način.
Primere zlorab zakonskih določb, ki lahko izpolnjujejo tudi znake kaznivih dejanj, pa je treba primarno reševati v okviru pravnih sredstev, ki jih zakon že omogoča, ter dosledno izvajati zakonska pooblastila za pregon storilcev, pravijo. Že pred seznanitvijo s primerom Marinblu so sklicali sestanek z državnim tožilstvom in upravitelji, na katerem se bodo posvetili učinkovitemu izvajanju določb kazenskega zakonika ter sodelovanju med tožilci in upravitelji, da se preprečijo takšna in podobna dejanja.
Odziva podjetja Marinblu (še) nismo prejeli.
