Policija bo najmanj trem izmed štirih policistov posebne policijske enote ljubljanske policijske uprave, ki jih posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva (SDT) preganja zaradi njihovih domnevno kaznivih dejanj na protestu 5. oktobra 2021, nudila pravno pomoč.
Tako se policistom po pravno pomoč ne bo treba obrniti na sindikat, temveč bo zanjo poskrbelo že vodstvo policije. Slednje omogoča zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki v 64. členu med drugim določa, da policija zagotavlja plačano pravno pomoč policistu, ki se znajde v kazenskem postopku »zaradi opravljanja nalog policije, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi«. Prav ta pogoj torej pomeni, da v policiji niso mnenja, da so policisti ravnali v nasprotju z zakoni in podzakonskimi akti, za razliko od tožilstva, ki je mnenja, da so obtoženi policisti kot uradne osebe zavestno kršili zakone in druge predpise ter opuščali svoje nadzorstvo, čeprav bi morali in mogli predvidevati, da lahko zaradi tega nastane hujša pravic drugega.
Pravno pomoč zaposlenih na regijskih policijskih upravah nazadnje odobri direktor, torej v konkretnem primeru direktor policijske uprave Ljubljana Tomislav Omejec. »Komisija, ki odloča o dodelitvi pravne pomoči policistom, se je na podlagi vseh ugotovitev odločila, da so policisti upravičeni do pravne pomoči. Iz tega razloga je bila trem policistom pravna pomoč že zagotovljena, za četrtega policista pa postopek še poteka,« so nam potrdili na ljubljanski policijski upravi.
Za nekatere bolj, za druge manj dopustna meja
Kazenski pregon se po naših informacijah nanaša na štiri posameznike (med njimi je tudi vodja formacije, ne gre pa za posadko vodnega topa, kot so poročali nekateri mediji), ki so v središču Ljubljane izstreljevali plinska sredstva, kljub temu, da na kraju protestniki in naključni mimoidoči niso izvajali nobene kršitve javnega reda, kaj šele množične kršitve. Te okoliščine, ki so podkrepljene tudi z video posnetki, so v policiji po pritožbah občanov ugotovili celo v času generalnega direktorja Antona Olaja, sicer velikega zagovornika tedanjega ukrepanja policije, ki je »zaplinila« ožje središče Ljubljane.
Po menjavi oblasti in po opravljenem izrednem nadzoru posredovanja policistov na protivladnih protestih, so se očitki zoper delo policistov le še poglobili in razširili, vodstvo policije pa je tedaj kar 63 policistom izreklo opozorila, sume kaznivih dejanj 13 policistov pa je policija tedaj odstopila posebnemu oddelku SDT, ki je pristojno za preiskavo in pregon kaznivih dejanj policistov.
»Gre za kompleksno materijo, zato smo pristopili k ugotavljanju dodatnih okoliščin. V določenih primerih smo namreč zaznali nekatera odstopanja, sicer pa se na generalni ravni strinjamo z ugotovitvami poročila, da je policija v določenih izpostavljenih primerih šla čez dopustno mejo,« je izsledke obsežnega nadzora, ki ga je opravilo notranje ministrstvo, februarja 2023 komentiral tedanji v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in napovedoval tudi delovnopravne ukrepe: »Treba je poudariti, da je ministrstvo za notranje zadeve poročilo o nadzoru posredovalo tudi posebnemu oddelku SDT, ki vodi svoje postopke, pri tem pa policija tvorno in aktivno sodeluje, zato bomo v tem delu, kar se tiče uvedbe morebitnih delovnopravnih ukrepov, še počakali na njihove ugotovitve. Posebej pa je treba poudariti tudi, da so zaradi časovne oddaljenosti dogodkov določeni delovnopravni ukrepi že zastarali.«
Sindikat: Izvedli so, kar jim je bilo odrejeno
Po dveh menjavah na vrhu policije, ki sta od tedaj sledili, se je stališče do ravnanj policistov na protestih v času tretje Janševe vlade že nekoliko omililo, o čemer priča prav zadnja odločitev policije, da bo obtoženim policistom sama nudila pravno pomoč. Pri tem gre za pomembno odločitev, saj se policija na ta način postavila na stran obtoženih članov posebne policijske enote in - glede na zaenkrat dostopne ugotovitve - zavzela stališče, da policisti predpisov niso kršili.
Da je pregon posameznih policistov neupravičen, so prepričani tudi v obeh policijskih sindikatih. »Vsi štirje policisti so dne 5. 10. 2021 delovali kot pripadniki PPE PU Ljubljana in so pravzaprav samo izvrševali ukaze. Znano je, da pripadniki PPE ob aktiviranju in delovanju PPE izvajajo naloge izključno pod poveljstvom oziroma na ukaz. Vsi štirje so med varovanjem protestnega shoda opravljali delo, povezano z uporabo plinskih sredstev, čeprav so le izvrševali ukaze. To pomeni, da bi morali odgovornost za njihovo delo nositi in prevzeti vodstveni uslužbenci oziroma vodja, ki je v liniji poveljevanja izdal ukaz za uporabo plinski sredstev,« pravi predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Adil Huselja, ki zato opozarja, da »bi odgovornost morali prevzeti tisti, ki so takrat sprejeli odločitev in tudi ukazali uporabo teh prisilnih sredstev, ne pa policisti, ki so po liniji poveljevanja le izvršili ukaz in opravili nalogo kot jim je bila naročena«.
Po mnenju Huselje je paradoks, da jim tožilstvo očita nevestno delo, v bistvu pa so izvedli tisto, kar jim je bilo odrejeno.
