»Smo proti svečam na grobovih, plastičnim slamicam ..., toda tisočkrat večji problem so kmetijska zemljišča. Leta 1971 smo imeli 921.000 hektarjev kmetijskih površin, leta 2011 polovico tega (472.000 hektarjev), če bi se ta trend nadaljeval, bi jih imeli leta 2053 nič hektarjev. Uničujemo najlepše travnike in gozdove, da bo še kakšen veletrgovski center. Ni globalnega upora oziroma globalnega varovanja kmetijskih površin. To je največji okoljski kriminal v Sloveniji,« je prepričan dr. Matjaž Gams z oddelka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana, ki je bil tudi pobudnik omejenega posveta.
»Sončne elektrarne na kmetijskih tleh so okoljski kriminal«
Povsem na začetku je bila na njem navzoča tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki je s »plonk listka« med drugim prebrala, da so najboljša kmetijska zemljišča temelj prehranske varnosti. »Brez kmetijskih zemljišč ni hrane. Treba jih je trajno zaščititi,« je bilo slišati iz njenih ust. Dodajmo, da je določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč predpisal že zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 2011, vendar pristojni do danes niso trajno zavarovali še niti enega kvadratnega metra obdelovalnih površin, pa je Mateja Čalušić od takrat že deveta oseba na čelu kmetijskega ministrstva.
Tomaž Ogrin z Instituta Jožefa Stefana vidi rešitev v strateškem prostorskem načrtovanju, tudi v tem, da bi več občin skupaj gradilo industrijsko-poslovno-obrtne cone, ne vsaka svoje. Po njegovem bi morali prepovedati pozidavo vodovarstvenih območij, kot se je zgodilo z Magno v Hočah in s kanalom CO v Ljubljani. Zavzema se tudi za prepoved gradnje vetrnih elektrarn v slovenskem hribovju. »To je izjemno brutalen poseg. Vetrne elektrarne ne prinašajo delovnih mest, s prisotnostjo in hrupom uničujejo turizem, subvencije pa gredo v tujino,« je utemeljil Ogrin, ki bi gradnjo sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih prepovedal (po Gamsovih besedah so sončne elektrarne na kmetijskih tleh okoljski kriminal). Politiki bi morali po Ogrinovem prepričanju evropski komisiji sporočiti, da Slovenije ne bomo uničevali z obnovljivimi viri energije. »Njihov odstotek je treba zmanjšati. Vetrna in sončna energija sta nezanesljiva vira, ki dražita infrastrukturo,« je dejal Ogrin.
»Če beremo objave v medijih, sta sonce in veter najcenejša vira energije. Pravzaprav sta zastonj. Jaz bi dodal: tudi premog je zastonj. Tam poleg Velenja je, pojdi in si ga nakoplji. Vsak energetski vir je zastonj, dokler ga ne začnemo izkoriščati. Če razdelimo lanske subvencije za sončne elektrarne in proizvedeno energijo iz njih, dobimo dvesto evrov na megavatno uro. To je štirikratnik dolgoletne predkovidne cene električne energije. In to je samo subvencija, kje je še vse drugo,« se je vprašal dr. Rafael Mihalič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
Precenjen vpliv živinoreje na podnebne spremembe
Strokovnjaki so na posvetu izpostavili tudi vpliv metana, ki nastaja v prebavilih rejnih živali, na izpuste toplogrednih plinov. »Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2006 izdala poročilo Dolga senca živinoreje. Od takrat po medijih kroži trditev, da je živinoreja glavni povzročitelj izpustov toplogrednih plinov,« je spomnil dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Toda opozoril je, da metoda, po kateri to preračunavajo, ne upošteva obstojnosti toplogrednih plinov v ozračju. »CO2 je obstojen več stoletij, metan pa približno deset let. Ta metoda zato ne oceni realno učinka izpustov na spremembe temperature, ker ne upošteva oksidacije metana v atmosferi. Mednarodni odbor za podnebne spremembe se je s tem nekako sprijaznil. V zadnjem poročilu že najdemo zapis, da ustaljena metoda za postavitev različnih toplogrednih plinov na skupni imenovalec ni najprimernejša za oceno izpustov metana,« je poudaril Verbič.
Po metodi, ki ne upošteva obstojnosti metana, slovenska živinoreja po njegovih navedbah prispeva 8,33 odstotka vseh izpustov toplogrednih plinov, preračunano po novejši metodi pa 2,4 odstotka. »Prispevek slovenske živinoreje k podnebnim spremembam je precenjen za okoli 4,6-krat. S tem je povezana tudi stigmatizacija poklica živinorejca, ki je v medijih stalno na tapeti,« je dejal Verbič in izpostavil, da je treba dodatno upoštevati tudi pozitivne učinke živinoreje. »Travniki, ki so povezani z rejo živali, so ponor CO2. Živinoreja prispeva tudi k povečevanju zalog organskega ogljika v njivskih tleh, te zaloge pa povečuje hlevski gnoj, ki ga dobimo iz živinoreje,« je sklenil Verbič.
