Skupina Telekom, ki je v tričetrtinski lasti države in z njo povezanih organizacij, je lani presegla zastavljene cilje. Prihodki od prodaje so se povečali za sedem odstotkov, na okoli 695 milijonov evrov, prihodki matične družbe Telekom Slovenije, ki posluje na slovenskem trgu, pa za štiri odstotke, na 601,7 milijona evrov. Poslovni prihodki Ipka, kosovskega hčerinskega podjetja, so se lani povečali za 14 odstotkov in so znašali 92,3 milijona evrov. Po načrtih naj bi Telekom letos dosegel 717,4 milijona evrov poslovnih prihodkov.
Največja rast prodaje je bila dosežena pri mobilnih in širokopasovnih storitvah. Konec lanskega leta je imela Skupina Telekom štiri odstotke oziroma 66.127 več mobilnih uporabnikov kot leto pred tem. Skoraj 95 odstotkov te rasti je ustvaril Ipko. Pri mobilni telefoniji je imel Telekom konec leta 2023 na slovenskem trgu 35-odstotni tržni delež, kar je bilo pol odstotne točke manj kot leto pred tem. Ob tem se je število mobilnih priključkov povečalo za 0,4 odstotka, na 953.441 priključkov. Po drugi strani se je tržni delež pri fiksnih širokopasovnih dostopih povečal za 0,4 odstotne točke, pri čemer je število priključkov naraslo za 2,4 odstotka, na 201.236 širokopasovnih priključkov. Pri IP-televiziji pa je Telekom lani tržni delež povečal za 0,6 odstotne točke, na 41,8 odstotka. Število televizijskih priključkov se je povečalo za 2,9 odstotka, na 169.425 priključkov. Med drugim so se lani povečali tudi prihodki pri zagotavljanju kibernetske varnosti. Strokovnjaki Telekoma Slovenije v Centru kibernetske varnosti in odpornosti so v letu 2023 sicer zaznali 85 odstotkov več varnostnih incidentov kot leta 2022.
Dolg se je znižal
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden od ključnih kazalcev poslovanja podjetij, se je na ravni skupine povečal za šest odstotkov, na 228,6 milijona evrov. Ob odsotnosti negativnega učinka poplav in ob predpostavki, da bi bile cene energentov lani enake predlanskim, državne pomoči za energente pa Telekom ne bi prejel, bi bila lanskoletna rast EBITDA desetodstotna. Čisti dobiček Skupine Telekom se je lani povečal za četrtino in je znašal 47,1 milijona evrov, kar je največ po letu 2015, ob odsotnosti omenjenih negativnih vplivov pa bi bil za 30 odstotkov višji. V matični družbi so dobiček povečali za 15 odstotkov, na 23,9 milijona evrov. Na ravni Skupine Telekom so letos načrtovali 43,2 milijona evrov čistega dobička.
Od vsote sredstev v višini 1,32 milijarde evrov je imela Skupina Telekom konec lanskega leta polovico dolžniškega kapitala. Neto finančni dolg se je lani znižal za enajst odstotkov oziroma za 45,4 milijona evrov, na 355,7 milijona evrov. Za naložbe je Skupina Telekom namenila 188 milijonov evrov, kar v primerjavi z letom 2022 predstavlja 12-odstotno rast. Večina investicij, 159 milijonov evrov, je bila izvedena v Sloveniji. Za naložbe namerava Skupina Telekom letos nameniti 236 milijonov evrov. Konec lanskega leta je zaposlovala 3253 delavcev, kar je bilo približno toliko kot leto pred tem. Od teh je bilo v Sloveniji zaposlenih približno 2100 delavcev.
6,2 evra bruto na delnico
Na začetku leta so v Telekomu Slovenije sklicali skupščino, na kateri so delničarji odločili, da se skoraj celotni bilančni dobiček za leto 2022 v višini 40,3 milijona evrov nameni za izplačilo dividend. Te bodo znašale 6,2 evra bruto na delnico, izplačane pa bodo v dveh delih: v drugi polovici marca in v drugi polovici avgusta. Bilančnega dobička za leto 2023 pa Telekom ne sme izplačati. Oziroma, če bo država na skupščini odločila drugače, bo moral Telekom vrniti 3,8 milijona evrov državne pomoči za blažitev visokih cen električne energije. Po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize podjetja namreč niso upravičena do državne pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. O uporabi lanskega bilančnega dobička bodo Telekomovi delničarji odločali na junijski skupščini.
