»Ne, nihče se ni zarotil proti nam niti ni nič narobe z vetrnico, le postopki so se zavlekli dlje, kot smo pričakovali. To je naša prva vetrnica in se še učimo,« na vprašanje, zakaj se vetrnica še vedno ne vrti, odgovarja Uroš Pikl, solastnik podjetja Zelene vetrnice iz Novega mesta, ki je investitor tretje vetrne elektrarne pri nas. Septembra lani so jo postavili ob vznožju Nanosa pri Razdrtem, nedaleč od primorske avtoceste in v neposredni bližini obstoječe vetrnice, ki naj tej lokaciji stoji že desetletje.
Nepopolna vloga za priključitev
Poskusni zagon male vetrne elektrarne z nazivno močjo 250 kilovatov je investitor napovedoval že za oktober, a se je uštel. Glavni razlog za zamudo je, da vloga za priključitev v omrežje ni bila popolna in je trenutno v dopolnjevanju, so potrdili na Elektro Primorska.
Pikl odgovornost za zamudo pripisuje tudi dolgotrajnim postopkom na Elektro Primorska, ki naj bi jim botroval predvsem velik naval vlog za priklop sončnih elektrarn. Na Elektro Primorska potrjujejo, da so vsi elektrodistributerji nenormalno založeni z vlogami za izdajo soglasij in za priključitev, zaradi česar se čas pregleda in obdelave vlog podaljša, vendar pa konkretni postopek priklopa vetrnice ne odstopa od siceršnjega povprečja primerov priključitve. Ob tem dodajajo, da je čas dopolnjevanja vloge odvisen tudi od investitorja. »Telefonsko smo stopili v kontakt z vlagateljem že v nekaj dneh po prejemu vloge in mu sporočili, katere stvari bo treba dopolniti.«
Zdaj so končno blizu rešitve. »Vlagatelj je prejšnji teden izpolnil pogoje za interni strokovni tehnični pregled, s katerim se bo v naslednjih dneh na objektu preverilo izpolnjevanje zahtev za priklop transformatorske postaje v omrežje. Glede na navedbe vlagatelja pričakujemo, da bo kmalu izpolnil tudi zahteve za začetek testnega obratovanja proizvodne naprave,« potrjujejo na Elektro Primorska. Pikl začetek poskusnega obratovanja napoveduje konec meseca.
Še pred priključitvijo mora investitor skleniti pogodbo o nakupu in prodaji električne energije, z dnem priključitve v omrežje pa z elektrodistribucijskim podjetjem še pogodbo o uporabi sistema.
Zatem bo prišla na vrsto vloga za uporabno dovoljenje. Pikl pričakuje, da ga bodo, potem ko bodo izpolnili vse pogoje, pridobili do poletja.
Za investitorja, ki bo proizvedeno električno energijo prodajal na trgu, zamuda pomeni podaljšanje odplačilne dobe. Približno 900.000 evrov vredna naložba naj bi se povrnila v približno osmih do desetih letih.
Določiti je treba prednostna območja
Mala vetrnica naj bi proizvedla 850 megavatnih ur električne energije na leto, kar pomeni, da bo njen delež v strukturi slovenske proizvodnje elektrike zanemarljiv.
Lani je delež električne energije, proizvedene z vetrnimi elektrarnami, pri nas v celotni strukturi predstavljal pičlih 0,06 odstotka, proizvodnja pa je znašala 6716 megavatnih ur, kar nas v Evropski uniji po izkoriščanju vetrne energije uvršča na rep.
To je tudi eden glavnih razlogov, zakaj želi država ob prehodu na obnovljive vire energije spodbuditi uvajanje vetrnih elektrarn. Pospešek naj bi mu dala tudi nedavno sprejeta uredba o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, ki pa je naletela na mešane odzive. V večini občin, ki so med investitorji v potencialna vetrna polja najbolj zaželene, so že povedali, da svojega odklonilnega mnenja zaradi tega ne bodo spreminjali, pa tudi, da uredba še ne pomeni sistemske ureditve nadomestil. Na ministrstvu ne glede na to ocenjujejo, da bi bilo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov v Sloveniji mogoče postaviti od 30 do 50 vetrnih elektrarn. Nadomestilo pa naj bi bilo spodbuda za tiste občine, ki bi te projekte ob družbeni in okoljski sprejemljivosti vendarle podprle.
V Greenpeaceu Slovenija, kjer so uredbo podprli, so opozorili, da se vetrni potencial Slovenije začne in konča pri lokalnem prebivalstvu, ki mora biti vključeno v vse faze novih projektov. Pričakujejo pa tudi, da bo vlada čim prej izdala akcijski načrt za namenska območja obnovljivih virov energije. »S tem akcijskim načrtom se bodo začrtala prednostna območja umeščanja vetrne energije, zato mora načrt upoštevati vnaprej zakonsko določeno minimalno oddaljenost od naselij, ter hkrati prioritizirati umeščanje vetrnega potenciala na degradirana območja,« je opozorila predstavnica Greenpeacea Slovenija Lena Penšek.
