Največji gradbeni izziv trenutno je plazenje hribine, ki je kljub vsem predhodnim geološkim in geomehanskim raziskavam presenetilo v ozki dolini Glinščice; teren plazi po milimeter na mesec in potrebna bodo dodatna dela. Plazenje bodo reševali z gradnjo globokih vodnjakov. »Gre za osem metrov široke in 40 metrov globoke vodnjake, skoraj že za navpične predore,« opisuje glavni nadzorni inženir DRI Marko Movrin. To bo trajalo dalj časa, a ko plazenje ustavijo, bodo lahko dokončno rešitev zagotavljali tudi potem, ko bodo po progi že vozili vlaki, ocenjuje Movrin. »Iščemo trajno rešitev. Nepremišljeni ukrepi bi lahko povzročili še veliko večjo škodo,« dodaja direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli.

''Turki prisotni le še formalno''

Mugerli pravi, da je trenutno na vseh gradbiščih 37 kilometrov dolge proge približno 1000 delavcev, večina je Kolektorjevih. Turški partner Yapi Merkezi v projektu ostaja, a bolj formalno, z le manjšim številom inženirjev in delavcev. Umika se, ker ima matično podjetje v Turčiji finančne težave, pravijo v vodstvu 2TDK, ki je investitor drugega tira. Večino preostalih del do konca prevzema Kolektor CPG. »Kolektor s svojimi podizvajalci lahko projekt dokonča,« je zagotovil Mugerli.

Foto: Katja Gleščič

DRI in 2TDK sta zavrnila zahtevek gradbenega konzorcija Kolektorja in Turkov za 350 milijonov evrov. Foto: Katja Gleščič

Glavna gradbena dela za drugi tir – za kraški in istrski odsek - so bila po pogodbi skupaj vredna 630 milijonov evrov, s kasnejšim aneksom zaradi podražitev materiala so vrednost popravili na 650 milijonov evrov. Mugerli je potrdil, da je konzorcij po opravljenih 80 odstotkih gradbenih del dosedaj dobil plačanih za približno 515 milijonov gradbenih del.

Aneksi

DRI in 2TDK sta zavrnila zahtevek gradbenega konzorcija Kolektorja in Turkov za 350 milijonov evrov, ker je po njihovem neresen. Konzorcij Kolektor in Yapi Merkezi na zavrnitev pripravljata svoj odgovor. Vztrajata, da so se jim stroški tako nakopičili, ker svojega dela projekta nista mogla začeti pravočasno zaradi velikih zapletov in zastojev v dolini Glinščice. Tam je zahteven viadukt pred glavnimi gradbinci v ločenem projektu opravljalo manjše gradbeno podjetje Markomark Nival.

Kdaj po novi progi?

Konec marca prihodnje leto ostaja rok za dokončanje gradbenih del in zagotovitev prevoznosti težko pričakovane proge, ko bodo tir lahko začeli testirati za uporabo, poudarja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Ministrica Bratušek na ogledu gradbišča. Foto: Katja Gleščič

Ministrica Bratušek na ogledu gradbišča. Foto: Katja Gleščič

Z vodstvi 2TDK, Kolektorja CPG, nadzornega inženirja DRI in Slovenskih železnic si je ogledala potek gradnje največjega infrastrukturnega projekta v državi, pravi, da projekt drugega tira »teče, kot je treba«. »Drži, da marca leta 2026 vlaki še ne bodo vozili po voznem redu, a tega nikoli nismo trdili. Bo pa prevozna in jo bodo testirali ter ostaja v časovnih in finančnih okvirih, ki so določeni v investicijskem programu,« je na pripombe o zamudah odvrnila Alenka Bratušek. Direktor 2TDK Marko Brezigar pa dodaja, da Evropska komisija in Evropska investicijska banka projekt drugega tira predstavljata drugim državam kot zgled dobre prakse, kako naj se vodi in izvaja.

Dvotirna proga leta 2030

Drugi tir bo dvotirna proga leta 2030, zdaj napovedujejo v projektnem podjetju 2TDK. Izvajalca za gradnjo dodatnega tira bodo iskali konec leta 2026. Sedanja stara proga bo po letu 2030 postala kolesarska steza, prebivalcem zagotavlja ministrica Alenka Bratušek.

Priporočamo