Načrtovana sprememba kazenskega zakonika, ki so jo pripravili na pravosodnem ministrstvu, dodaja novo določbo pod definicijo umora. Po novem bi bili vsi uboji »v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti ali v taki skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s preteklo skupnostjo povezano« kvalificirani kot umor.

Slovenska zakonodaja namreč pozna tako kaznivo dejanje uboja kot tudi umora. Definicija uboja je povsem enostavna: »Kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let,« je zapisano v 115. členu kazenskega zakonika.

Kaznivo dejanje umora, za katerega je predpisana kazen od 15 do 30 let zapora, pa je predpisano precej bolj natančno. Zaradi umora so obsojeni tisti, ki ubijajo na grozovit ali zahrbten način, zaradi kršitve enakopravnosti, iz morilske sle, koristoljubnosti, brezobzirnega maščevanja in drugih nizkotnih nagibov, ali da bi storili ali prikrili kakšno drugo kaznivo dejanje. O umoru slovensko kazensko pravo prav tako govori v primerih, ko gre za dejanje v hudodelski združbi, ali pa če je nasilna smrt povezana z ukrepanjem pri varovanju javne varnosti, odločitvijo državnih tožilcev ali sodnikov (uboj policistov, tožilcev in sodnikov je torej avtomatično umor, če je povezan z njihovim delom).

Resnost problematike družinskega nasilja

Med naštete določbe predlagana novela zdaj dodaja tudi že omenjeno definicijo, po kateri bodo kot umor opredeljeni tudi vsi uboji znotraj družine oziroma življenjskih skupnosti.

»Glede na resnost problematike nasilja, ki se dogaja in v konkretnih primerih eskalira v najbolj bližnji oziroma intimni celici družbe, kjer vsi pričakujemo ravno nasprotno – torej razumevanje in toplino – ocenjujemo, da je treba z dopolnitvijo okoliščin kaznivega dejanja umora z bolj izrecnimi okoliščinami umora v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti že na načelni ravni sporočiti, da je vsaka oseba nedotakljiva tudi v situacijah, ko gre za bližnje osebe,« so zapisali v predlogu novele. Na ministrstvu so v preteklosti razmišljali, da bi v kazenski zakonik vključili novo kaznivo dejanje femicida (umora ženske v partnerskem odnosu), nazadnje pa so našli rešitev, po kateri bo tožilstvo vse nasilne smrti v krogu družine preganjalo kot umor.

Različne stopnje zavržnosti

Ljubljanski odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar nad predlagano rešitvijo ni navdušen. Razume, kaj je namen spremembe, vendar dodaja: »Obrnimo situacijo. Kaj če se zgodi, in takšni dogodki se dogajajo, da ženska, ki je bila že dlje časa žrtev nasilja v partnerskem odnosu, nekega dne zgrabi sekiro in ubije nasilnega moža? Tudi v tem primeru bo po novem šlo za umor,« opozarja Kovačič Mlinar, ki meni, da bi tovrstna sprememba zakonodaje sodnikom odvzela precejšnji del odločanja o (morebitnih olajševalnih) okoliščinah. Po njegovem mnenju utegne sprememba zajeti preveč življenjskih situacij, ki jih je težko že vnaprej označiti za umor.

Podobno razmišlja tudi dr. Mojca M. Plesničar s kriminološkega inštituta pri ljubljanski pravni fakulteti. Tudi po njenem mnenju ni pametno čisto vse primere povzročitve smrti v družinskem krogu uvrstiti v isto kategorijo. »Sama si ne bi upala niti na abstraktni ravni trditi, da je vedno huje, da je žrtev družinski član in ne neznanec,« pravi raziskovalka.

Kot razlaga, je analiza slovenskih ubojev in umorov pokazala, da je delež družinskih umorov in ubojev pri nas velik, okoli 40-odstoten. »Vsa ta dejanja, ki so v sedanji ureditvi porazdeljena med obe inkriminaciji (uboj in umor), bi po novem sodila v najhujšo obliko, kar s sabo prinese tudi izjemno povečanje kaznovalnega razpona in tveganje za povečanje števila zaprtih oziroma dolžine njihovega zapiranja,« ocenjuje Plesničar, ki meni, da je že trenutna zakonska ureditev povsem ustrezna. »Med umori imamo že sedaj velikokrat družinske umore, najdemo jih pa tudi med uboji, kar nas vodi v sklep, da sodišča in tožilstva delajo distinkcijo med njimi glede na stopnjo zavržnosti in specifične okoliščine kaznivih dejanj, kar se mi zdi ustrezno. Poleg tega smo že z eno prejšnjih novel dodali v kazenski zakonik tako imenovane obvezne obteževalne okoliščine - do katerih sem sicer tudi zelo zadržana - in med katerimi je tudi obteževalna okoliščina, da je bil nagib za kaznivo dejanje spol oškodovanca.«