Gradbinec, Inženirska zbornica in projektat so devet mesecev opozarjali ministrstvo za zdravje in pristojnega direktorja UNKIZ Tomaža Pliberška na nujnost protipotresne prenove glavne stavbe UKC Ljubljana. Pliberšek je s trmastim nasprotovanjem prenovi povzročil dodaten milijonski strošek.
Pisna korespondenca med deležniki v projektu razkriva, da je bilo pristojnim na ministrstvu najkasneje oktobra lani znano, da je treba v projekt prenove in revitalizacije glavne stavbe UKC Ljubljana vključiti tudi protipotresno prenovo. Kljub temu je vršilec dolžnosti (v. d.) direktorja UNKIZ Tomaž Pliberšek, sicer doktor gradbeništva, nasprotoval njeni izvedbi. Svojo (napačno) odločitev je tudi javno zagovarjal.
Glavna stavba UKC glede na veljavne predpise ni varna
Prvo opozorilo UNKIZ prejme od GH Holdinga, ki izvaja energetsko sanacijo in revitalizacijo notranjosti glavne stavbe. Julija lani UNKIZ v dopisu obvesti o izsledkih statične analize, ki pokaže, da stavba ne izpolnjuje protipotresnih pogojev po trenutno veljavnih predpisih in jo je zato treba protipotresno ojačati. Sklicuje se na tehnično poročilo Edvarda Štoka, pooblaščenega inženirja za gradbeništvo, ki ugotavlja, da je potresna varnost objekta »podhranjena« in zaključi: »Objekt ni potresno varen glede na veljavne predpise. Nujno ga je potresno sanirati po sedanjih prepisih in novih potresnih predpisih, ki začnejo veljati s 1. majem 2024.« Inženir spiše tudi predlog sanacije.
GH Holding oceni, da bi stala dodatnih 3,1 milijona evrov. Pogodbena vrednost energetske sanacije in revitalizacije notranjosti tedaj znaša skupaj 107,8 milijona evrov. Pliberšek si želi ustvariti širšo sliko in zato piše Inženirski zbornici Slovenije (IZS). »Kako potresno odporne so v splošnem stavbe, grajene v tem obdobju? So zadovoljivo varne za primer potresa? Kakšen pristop bi predlagali pri prenovi bolnišnice iz osemdesetih let?« sprašuje zbornico.
Inženirska zbornica: nivo potresne varnosti je drastično nizek
Andrej Pogačnik, predsednik sekcije gradbenih inženirjev IZS, mu pošlje obširen odgovor. »Glede na okvirno leto gradnje lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da je nivo potresne varnosti tega objekta precej nižji, kot je predpisan za objekte, ki jih gradimo skladno z danes veljavnimi predpisi. Celo drastično nižji, če je bil zgrajen v skladu s predpisi izpred leta 1981,« odgovarja. Spomnimo: poslopje je bilo zgrajeno v sedemdesetih letih.
Izpostavi, da bi stavba v skladu z danes veljavnimi predpisi morala biti sposobna prenesti 40 odstotkov večje potresne sile kot običajni objekti. In da je dobra protipotresna zaščita bolnišnice nujna tudi zato, ker je v njej veliko slabo pokretnih ali nepokretnih pacientk in pacientov, kar onemogoči hitro evakuacijo.
Pliberšku pojasni, da bi bilo protipotresno zaščito najbolj smiselno izvajati hkrati z energetsko sanacijo. »Menimo torej, da je ureditev potresne odpornosti tako pomembnega bolnišničnega objekta nujna, čas za to pa idealen. Strokovno edino pravilen pristop, ki je hkrati tudi najbolj gospodaren, je torej, da se potresna in energetska sanacija, revitalizacija in še morebitne druge prenove objekta izvedejo hkrati,« zapiše Pogačnik.
Pliberšek mu prisluhne in spiše napotilo izvajalcu, naj začne projektiranje izvedbe dodatnih protipotresnih ukrepov, in zaprosi za ponudbo. GH Holding jo pošlje konec novembra, vrednost del oceni na 3,4 milijona evrov (brez DDV).
Projektant zagrozil
s prijavo gradbeni inšpekciji
Slaba dva mesece kasneje Pliberšek, na presenečenje vseh vpletenih, sklene, da se nadgradnja potresne odpornosti ne bo izvajala. Njegova poteza ogorči Edvarda Štoka, pooblaščenega inženirja za gradbeništvo, ki je julija lani spisal tehnično poročilo o protipotresni varnosti objekta. Sporoči, da pri takšni gradnji noče sodelovati. Investitorju očita, »da se ne zaveda pomembnosti potresne sanacije objekta«. Če UNKIZ ne spremeni svojih načrtov, bodo projektanti odstopili od projekta in obvestili gradbeno inšpekcijo. Kakršni koli posegi v konstrukcijo 50 let starega objekta, brez nujne potresne sanacije, so namreč po njegovem prepričanju strokovno prepovedani.
Odzove se tudi inženirska zbornica. Andrej Pogačnik tokrat piše ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel. Opozori jo, da je odločitev zoper protipotresno sanacijo s strokovnega vidika nedopustna praksa, ki lahko s precejšnjo verjetnostjo povzroči izgubo človeških življenj in veliko gospodarsko škodo. »Gre namreč za objekt, ki je bil grajen v skladu s prvimi, še primitivnimi protipotresnimi predpisi, ki so bili s stališča današnjega stanja tehnike in znanja o protipotresni gradnji zelo nedodelani, z le nekaj osnovnimi usmeritvami in brez ustreznih matematičnih analiz. Takih objektov z današnjega gledišča ne moremo smatrati za potresno varne,« piše predsednik sekcije gradbenih inženirjev.
Dopisa učinkujeta. Zgane se družba DRI – upravljanje investicij, ki je odgovorni inženir v projektu. Vodja projekta Mateja Špan in direktor visokih gradenj Damir Topolko februarja pišeta Pliberšku in generalnemu direktorju UKC Ljubljana Marku Jugu. Izpostavita opozorila projektanta konstrukcij, da bi se utegnil znajti v disciplinskem postopku ali bi celo izgubil licenco, če bi sodeloval pri prenovi, ki ne vključuje protipotresne zaščite. Zato Pliberšku svetujeta, naj »ponovno preuči svojo odločitev o neizvedbi potresne sanacije objekta Hospital UKC Ljubljana«, in izpostavita, da »je možno izvesti potresno sanacijo z najnižjimi stroški, kasneje pa bi to bilo povezano z nesorazmerno visokimi stroški oziroma sploh neizvedljivo. Kakršno koli kasnejše izvajanje potresne sanacije v že obnovljenih prostorih bo nesprejemljivo oziroma za uporabnike nedopustno.«
Pliberšek se izgovarja
na gradbeno dovoljenje
Pliberšek trmari. Časnik Delo marca objavi njegov prikaz nasprotnih dejstev. »Prvotna dokumentacija za revitalizacijo objekta Hospital UKC Ljubljana navaja, da ne sme biti bistvenih posegov v konstrukcijo stavbe,« trdi Pliberšek. »Torej izključuje dela, ki bi bila potrebna za protipotresno sanacijo, zato bi morda bilo treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje in izvesti javno naročilo. Posledično bi se obnova objekta UKC Ljubljana zaradi vseh potrebnih postopkov bistveno podaljšala, kar bi vplivalo tako na paciente kot na delo v UKC Ljubljana.«
Petnajstega aprila Pliberšek spremeni stališče in ukaže, naj GH Holding do nadaljnjega ne izvaja gradbenih del v glavni stavbi UKC Ljubljana oziroma naj zmanjša njihovo intenzivnost. Potresna odpornost objekta se bo vendarle nadgradila. GH Holding mora oddati novelirano ponudbo, UNKIZ pa bo dal projekt v revizijo, ki ne bo končana pred junijem.
Borut Miklavčič, direktor GH Holdinga, ocenjuje, da bi z gradbenimi deli lahko nadaljevali šele julija ali avgusta. »Nato bi trajalo približno tri mesece, da podremo, kar smo doslej zgradili, in postavimo statične ojačitve. Strošek dodatnih del znaša vsaj milijon evrov,« je povedal za Dnevnik.
“Z rušenjem že zgrajenega nimam problemov”
Na petkovo razkritje Dnevnika se je odzval v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliberšek. Trdil je, da so gradbena dela v glavni stavbi UKC Ljubljana le delno ustavljena na odsekih, kjer bodo vgrajevali protipotresne elemente. Za vsa preostala dela pričakujejo polno izvajanje.
Usmeritev ministrstva za zdravje je ves čas enaka, in sicer da je kritična infrastruktura, med katero spadajo tudi objekti v zdravstvu, ustrezno protipotresno odporna, je dejal Pliberšek. »Neizogibno dejstvo je, da je protipotresna obnova objektov nujna, mogoče v nekaterih trenutkih tudi bistveno bolj potrebna kot energetska prenova.«
Ponudbo za dodatno protipotresno zaščito že proučuje inženir, potem jo bodo proučili tudi v uradu in se poskušali pogajati za ceno. »Ko bo odločitev sprejeta, bomo maksimalno zagnali ves aparat, da bomo tudi protipotresno prenovo tega objekta vključili v izvajanje del,« je zagotovil. Zaradi delne ustavitve gradnje in vgrajevanja armiranih betonskih ter drugih elementov se bo prenova po neuradnih ocenah izvajalca zavlekla za šest mesecev in dodatna dela naj bi neuradno stala okoli tri milijone evrov, je povedal Pliberšek in dodal, da imajo zelo velik formalnopravni problem s tem, kako izvedbo protipotresnih ojačitev vključiti v pogodbe. V primeru javnega naročila bi utegnil biti izbran drugi izvajalec ali pa bi lahko prišlo do revizije, kar bi zadevo »bistveno podaljšalo«.
Potrdil je informacijo, da bodo za vgradnjo protipotresnih elementov zdaj morali del zgrajenega porušiti. »S tem nimamo problemov. Želeli smo, da se zadeva izvaja s čim krajšo časovnico, da bomo pridobili ta objekt, ki je ključen za naš klinični center,« je pojasnil in dodal, da so sprva razmišljali o tem, kako bi namesto vgradnje armiranih betonskih elementov stavbo lahko ojačali na kak drug način, a so ugotovili, da to ne bi bila dobra poteza.
