Po večmesečnem zastoju zaradi nesoglasij med naročnikom, ministrstvom za zdravje oziroma njegovim uradom za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ), in izvajalcem, družbo GH Holding, se bo skoraj stomilijonski projekt energetske sanacije in revitalizacije glavne stavbe UKC Ljubljana (UKCL) v teh dneh intenzivno nadaljeval.
»V UKCL so že izpraznili prvo osmino stavbe. Ne moremo zdaj zdravnikov in pacientov držati za talce. Držali se bomo zadnjega navodila naročnika, k čemur smo tudi pogodbeno zavezani, in nato med izvajanjem razčiščevali vse, kar še moramo razčistiti,« pravi Blaž Miklavčič, direktor podjetja GH Holding. Za takšno odločitev prevzemajo finančno tveganje. »Toda zavestno sem se odločil, da ga prevzamemo, saj imamo na drugi strani nemogočega sogovornika,« ugotavlja Miklavčič.
»Državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu Marjan Pintar in v. d. direktorja UNKIZ Tomaž Pliberšek s svojimi odločitvami žal projektu ne koristita. Nekomu, ki ima fiksno idejo, da je noč, boš težko dokazal, da je dan. Kvečjemu lahko to dokažeš s pomočjo arbitra in očitno nam ne bo preostalo drugega kot dokazovanje na sodišču,« je oster prvi mož GH Holdinga Blaž Miklavčič. Na UNKIZ mu ne ostajajo dolžni: »Izvajalec ima izrazito tendenco, da si pogodbene določbe razlaga po svoje in iz tolmačenja izpusti vse pogodbene določbe, ki zanj niso ugodne.«
Po podpisu pogodb nove zahteve
Za kaj gre? Razhajanja med naročnikom in izvajalcem so tako finančne kot tehnične narave. Ne strinjata se niti glede podpisa uskladitvenega aneksa za sočasno izvajanje del energetske sanacije in notranje prenove niti glede tega, ali je GH Holding upravičen do plačila dodatnih del, ki jih je po podpisu obeh osnovnih pogodb prinesel naknadno izdelan tehnološki načrt medicinske tehnologije, kot ga je pripravil uporabnik, torej UKCL.
Potem ko več mesecev ni bilo jasno, katera dela in kako naj se sploh nadaljujejo, po zadnjih navodilih odgovornega inženirja, družbe DRI, izvajalec dela izvaja naprej po tehnološkem načrtu. Protipotresni sanaciji stavbe, ki jo je UNKIZ naročil naknadno, se je nazadnje odpovedal. Glavne zahteve tehnološkega načrta so dodatne kopalnice, predelava dvigal, priprava tople vode in sprememba osrednjega, medicinskega dela bolnišnice. »Zahteve so za bolnišnico v 21. stoletju logične,« pravi Miklavčič.
Za GH Holding je nesporno, da gre za dodatno naročena dela, ki pomenijo bistveno spremenjen obseg dela in dodaten strošek. »Toda naročnik oziroma njegovi odvetniki so sprva trdili, da so bile te spremembe že v osnovni pogodbi. Težko si predstavljam, da so dodatne zahteve, ki pridejo šele po podpisu osnovne pogodbe, že upoštevane v tej isti pogodbi,« pravi Miklavčič.
Na UNKIZ vztrajajo, da se je tudi za določena dela na podlagi potrjenega tehnološkega načrta izkazalo, da so vključena že v osnovno pogodbo. Zato bodo skrbno preučili, do katerih dodatnih del je izvajalec sploh upravičen. In če je, se bosta morali obe strani uskladiti o vrednosti, saj veljavna pogodba sploh ne vsebuje osnov in meril za oblikovanje cen. Opozarjajo še, da izvajalec nima pravice pogojevati nadaljevanja izvedbe del s potrditvijo kakršnega koli dodatnega stroška ali sklenitvijo aneksa. »Po sklenjeni pogodbi je izvajalec dolžan postopati po navodilih inženirja, če se ne strinja z njegovim stališčem, pa sme sprožiti spor,« pravijo.
UNKIZ: Za uskladitveni aneks
ni pravne podlage
V GH Holdingu očitajo naročniku tudi nerazumevanje, da energetske sanacije stavbe ni mogoče izvajati ločeno od tako imenovane revitalizacije. »Naročnik nas sili, da delamo ločeno po pogodbi o energetski sanaciji in po pogodbi o revitalizaciji, namesto da bi, tako kot je bilo predvideno, sklenili uskladitveni aneks glede podaljšanja terminskega roka, kjer bi oba projekta sinhronizirali. Če v roku izvedemo vsa dela v sklopu energetske sanacije, potem moramo nekatere stvari podirati, da bomo lahko v roku izvedli še drugo pogodbo o revitalizaciji,« poenostavljeno ponazarja Miklavčič. Na UNKIZ razlagajo drugače: »Če bi naročnik takšen aneks sklenil, bi ravnal v nasprotju s sklenjenima pogodbama in bi izvajalcu odobril neupravičeno podaljšanje roka in posledično tudi neupravičeno dodatno povečanje pogodbeno dogovorjenega zneska.« Po njihovi razlagi je razpisna dokumentacija za revitalizacijo že predvidela sočasnost izvajanja del.
Miklavčič ob vseh zapletih pogreša aktivnejšo vlogo ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. »Ko smo prenavljali UKC v Beogradu, ki je danes najsodobnejša bolnišnica v tem delu Evrope, je bil minister za zdravje na gradbišču trikrat na teden, predsednik države pa vsake tri mesece. Na takšen način so izkazovali skrb in zanimanje za projekt. Pri nas pa prave vneme pri vodenju tako pomembnih projektov žal ni videti,« sklene Miklavčič.
