V zdravniški zbornici so skupaj s Strokovnim združenjem zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter nekaterimi izvajalci zdravljenj 29. maja vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti. Potezo, ki doslej v širši javnosti ni bila znana, je razkril uvodnik vodje koordinacije zdravniških organizacij Mihe Lukača na spletni strani zdravniške zbornice. Zahteva za presojo ustavnosti, ki so jo vložili v sindikatu zdravnikov Fides, torej ni edini aktualni poskus zoperstavljanja zakonskim zaostritvam.
Lukač: Dostopnost se zmanjšuje
»To smo storili z iskreno zaskrbljenostjo, ne le kot predstavniki stroke, temveč predvsem kot ljudje, ki vsak dan z odgovornostjo in predanostjo skrbimo za zdravje drugih,« je zahtevo za ustavno presojo v omenjenem uvodniku pojasnil Lukač, ki je tudi na čelu združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ter odbora zdravniške zbornice za zasebno dejavnost. Ob omejitvah, ki jih prinaša zakon, se zmanjšuje dostopnost nujno potrebnih zdravstvenih storitev, ugotavlja. To po opažanju Lukača velja tako v javni zdravstveni mreži kot v zasebnem sektorju, prve posledice sprejetega zakona pa se po njegovih besedah že kažejo z odhodi zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov pa tudi tudi iz javne zdravstvene mreže.
V zdravniški zbornici so nam pojasnili, da so pobudo vložili posamezni zdravniki, ki opravljajo zdravstveno dejavnost kot fizične osebe ali prek d. o. o. (za koga gre, še niso razkrili). Strokovno združenje in zbornica sta sopodpisnika te pobude, so dodali. »Naš podpis na pobudi tako predstavlja simbolično dejanje podpore in pomoči našim članom,« so zapisali v zbornici, ki jo vodi Bojana Beović. V zahtevi za ustavno presojo med drugim oporekajo obvezni nepridobitnosti pri dejavnosti koncesionarjev. Presežek prihodkov nad odhodki morajo koncesionarji v tem primeru porabiti za vlaganja v prostore in opremo, za stroške usposabljanja, izpopolnjevanja, plač zaposlenih ali za tekoče stroške poslovanja. Vlagatelji so kritični tudi do zahteve po zaposlovanju zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih, ki ne omogoča sklenitve druge pogodbene oblike. Oporekajo tudi spremembam, ki zamejujejo delo zaposlenih iz javnih zavodov pri drugih delodajalcih. Gre za zdravstvene delavce iz bolnišnic in zdravstvenih domov, ki po novem na primer nimajo več možnosti dela izven javne zdravstvene mreže. V zbornici so nam potrdili, da so ustavnemu sodišču predlagali začasno zadržanje nekaterih določb spremenjene zakonodaje.
Iz četrtkove seje ustavne sodišča je razvidno, da so dali pobudo za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti tudi v podjetju Farmacija trgovina s farmacevtskimi izdelki (skupaj z drugimi, ki podpirajo pobudo), na čelu še ene pobude glede te zakonodaje pa je zasebna ambulanta splošne medicine iz Zagorja ob Savi. Skupno gre torej že za štiri pobude, ki oporekajo spremenjeni temeljni zdravstveni zakonodaji.
Prepričani, da so spremembe skladne z ustavo
Na ministrstvu za zdravje so nam potrdili, da so bili o majski vložitvi zahtevka za ustavno presojo obveščeni kot stranka v postopku. Slovenija je demokratična država in zdravniške organizacije imajo pravico do vlaganja zahtev za ustavno presojo, dodajajo. »Prepričani smo, da so spremembe v zakonu skladne z ustavo ter da zasledujejo javni interes in varstvo pravic pacientov,« so poudarili v zdravstvenem resorju.
Spomnimo, da sta ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in finančni minister Klemen Boštjančič poslance tik pred sprejemanjem nove zakonodaje pozivala k ponovnemu premisleku o določilu, ki koncesionarje zavezuje k neprofitnosti. Javni zavodi zaradi tega ne bodo poslovali bolje, sta ocenjevala ministra in pri tem omenjala tudi možnost ustavne presoje. O nepridobitnosti v celotni javni mreži so sprva razmišljali tudi na ministrstvu za zdravje, a je različica novele, ki jo je potrjevala vlada, ni vsebovala. V novi zakonodaji je pristala z dopolnilom koalicijskih poslancev, ki so ga v končni različici spremenjene zakonodaje ohranili kljub pomislekom obeh ministrov.
