Bolezen modrikastega jezika (angl. blue tongue virus, BTV) je bolezen živali, ki so ji izpostavljeni domači in divji prežvekovalci, zlasti ovce in govedo. Prenašajo jo krvosesne mušice, ki jih pozimi ni, se pa lahko bolezen med kmetijskimi gospodarstvi seli s premiki živali, zato je takojšnje obveščanje o njej nujno. Za človeka na srečo ni nevarna, zaradi morebitnih poginov živali, padca mlečnosti, zaostajanja v rasti, omejitev pri trgovanju z živimi živalmi … pa lahko povzroči velikansko gospodarsko škodo, zato je strah in trepet rejcev.
BTV 3 ali 4?
BTV od novembra 2016 v Sloveniji nismo imeli, se je pa začela bolezen lani znova nevarno širiti po Evropi, tudi v sosednji Avstriji in na Češkem, od koder naši rejci pripeljejo največ goved za nadaljnje pitanje. Novica, da so BTV pri govedu znova potrdili tudi pri nas, ki jo je generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj v ponedeljek, 3. februarja, sporočila udeležencem (predstavnikom kmetijskih organizacij) seje sveta za kmetijstvo in podeželje na kmetijskem ministrstvu, se je zato razširila kot virus. Bliskovito hitro je dosegla tudi nas, zato smo jo preverili pri več virih in od vseh dobili odgovor, identičen tistemu, kar je povedala Znojeva: bolezen je potrjena, ni pa še znano, ali gre za tip 3 ali 4.
Ker si uprava pri odgovorih na Dnevnikova vprašanja običajno vzame zakonsko skrajnih sedem delovnih dni ali pa sploh ne odgovori, smo ocenili, da je vest o vrnitvi bolezni modrikastega jezika v Slovenijo za rejce preveč pomembna, da bi toliko časa čakali na odziv uprave, zato smo jo v ponedeljek preverili tudi pri dr. Tadeju Malovrhu, odgovornemu strokovnjaku za diagnostiko te bolezni na Nacionalnem veterinarskem inštitutu, ki deluje v sklopu veterinarske fakultete. Povedal je, da so bolezen modrikastega jezika tako s serološkim testiranjem kot tudi z molekularno diagnostiko potrdili pri enem govedu iz Zreč, pri treh govedih na območju Slovenj Gradca pa molekularne diagnostike še niso opravili, saj so čakali inšpekcijski vzorec krvi teh živali. »Pri vseh je bila serologija pozitivna, torej imajo protitelesa. To pomeni, da se je žival srečala z virusom ali da ima cepna protitelesa,« je v ponedeljek za Dnevnik ocenil prof. Malovrh. Za kateri tip bolezni modrikastega jezika gre, naj bi bilo po njegovih napovedih znano konec tega tedna.
Spet zapoznelo obveščanje
Čeprav je bil BTV pri prvem govedu potrjen že konec prejšnjega tedna, na dodatne tri obolele živali pa so v ponedeljek na podlagi rednega letnega vzorčenja kontrolnih živali posumili še na dveh gospodarstvih na območju Slovenj Gradca, je uprava prvo sporočilo za javnost v zvezi s tem objavila šele v torek, 4. februarja, popoldan. V njem je negirala tako svojo generalno direktorico Vido Znoj kot tudi prof. Malovrha. Zapisali so namreč, da gre za sum na prisotnost bolezni modrikastega jezika in da so vzorce poslali v potrditev v referenčni laboratorij EU.
Se je generalna direktorica uprave Vida Znoj v ponedeljek zlagala, da je bolezen pri enem govedu že potrjena? Je enako krivo vero širil tudi Tadej Malovrh ali pa je nemara želela uprava za varno hrano s prekategorizacijo potrjene bolezni v sum javnosti prikriti, da je tudi tokrat zamočila in se je spet prepozno odzvala?
Sum ali potrditev?
Tudi če bi šlo za sum na BTV, bi morala uprava na to nemudoma javno opozoriti rejce in takoj ukrepati. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni modrikastega jezika, ki je objavljen na njeni spletni strani, ji namreč med drugim veleva, da če na podlagi opravljene preiskave BTV na gospodarstvu ni mogoče izključiti, generalni direktor uprave skliče Državno središče za nadzor bolezni (DSNB), uradni veterinar pa v skladu s sklepi DSNB na sumljivem gospodarstvu med drugim popiše vse živali, opravi epizotiološko poizvedbo, prepove promet in premike živali s sumljivega gospodarstva in na gospodarstvo ...
Po naših informacijah naj bi se DSNB zaradi bolezni modrikastega jezika prvič sestal včeraj. Upati je, da so na njem razčistili vsaj to, ali je bolezen v Sloveniji že potrjena ali gre za zdaj za sum. Na spletni strani uprave tudi piše, da so BTV pri nas prvič potrdili 18. novembra 2015. Ker je šlo za prvi primer, so vzorce poslali v potrditev in določitev serotipa v referenčni laboratorij EU za BTV. Vse druge preiskave odvzetih vzorcev so tisto in naslednje leto opravili v laboratoriju Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki je v letih 2015 in 2016 skupaj potrdil 27 izbruhov BTV, od tega 13 pri govedu in 14 pri ovcah. Brez potrditve v referenčnem laboratoriju EU so znali v Ljubljani določiti tudi tip. V vseh primerih je šlo za BTV 4. V skladu s priročnikom EU, nanašajočim se na to bolezen, preiskave opravijo nacionalni referenčni laboratoriji. Potrditev v referenčnem laboratoriju EU ni predpisana. Mar uprava za varno hrano ne zaupa lastnemu laboratoriju, ki je določen za nacionalni referenčni laboratorij?
Uprava včeraj na naša vprašanja v zvezi z BTV ni odgovorila.
