Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša nove ločnice med javnim in zasebnim, je pričakovano dobila zadostno podporo. Pritrdilo ji je 50 poslancev, sedem jih je bilo proti. Trenja v koaliciji so bila sicer opazna tudi v finišu. Zadnji predmet spora o noveli, ki uvaja strožja pravila pri koncesijah in popoldanskemu prehajanju zdravstvenih delavcev, je bodoči status Železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani.
V koaliciji, kjer je nemir minuli teden zanetil že poziv finančnega ministra Klemna Boštjančiča in zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel k ponovnemu razmisleku o nepridobitnosti koncesij, je bilo burno tudi malo pred glasovanjem. Umeščanju Železniškega zdravstvenega doma v javno zdravstvo, kot so si ga zamislili v SD, so se zoperstavili v Svobodi in Levici.
Kaj jih je zmotilo
Dopolnilo Socialnih demokratov je bilo na drugi obravnavi predloga novele minuli teden sprejeto s podporo opozicijskih poslancev, v Svobodi in Levici pa niso skrivali nejevolje. Določba je bila dodana z namenom reševanja statusnega vprašanja ljubljanskega Železniškega zdravstvenega doma, so ugotavljali v Svobodi in Levici, pri čemer je dopuščala možnost ustanavljanja zasebnega zavoda zasebnemu pravnemu subjektu v izključni lasti Republike Slovenije. Tovrstna dopolnitev bi odprla vrsto novih vprašanj, vključno s potencialno ustavno spornim razlikovanjem pravnih subjektov glede na ustanoviteljstvo, so ocenili v Svobodi in Levici.
»V poslanski skupini Socialnih demokratov smo prepričani, da je predlog zakona v drugi obravnavi dosegel optimalno točko, kot tak bi po našem mnenju moral biti tudi sprejet. Kljub temu se očitno ni mogoče izogniti spremembam v zadnjem hipu,« se je na dogajanje na včerajšnji izredni seji odzvala Bojana Muršič (SD). Posebej jih žalosti, da so koalicijski partnerji predlagali črtanje že sprejete rešitve, je dodala. Gre za nek vmesni status, ki je nedopusten, je nasprotno ocenila Nataša Sukič (Levica). »In po tej logiki bi lahko tudi Zavarovalnica Triglav ustanovila takšno entiteto in bi imeli spet kup nekih novih pojavov v javni zdravstveni mreži.« je dejala. Po mnenju Nataše Sukič je treba Železniški zdravstveni dom preoblikovati v javni zdravstveni zavod.
»In tukaj je zdaj počilo znotraj koalicije,« je dogajanje opisal Jožef Horvat (NSi). Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je po njegovi oceni šolski primer tega, kako zakonov ne bi smeli pisati in sprejemati. Po besedah Horvata bi bil potreben povsem nov zakon. V SDS so sejo obstruirali, Da bodo predstavniki Demokratov ob pomislekih glede sprejemanja pomembne zakonodaje na izredni seji slednjo obstruirali, je povedala tudi Eva Irgl iz skupine nepovezanih poslancev.
Brez dodatnega pogoja za popoldansko delo
V Levici so že v torek predlagali dva »dodatka« k noveli, a so si v enem primeru premislili. Pred sejo so tako umaknili predlog dopolnila, da se lahko zdravstveni delavec, ki že dela pri koncesionarju, v javnem zavodu za krajši delovni čas zaposli le, če je pri istem koncesionarju zaposlen vsaj dve leti. Omenjeni predlog so argumentirali s preprečevanjem izigravanja ureditve, pri katerem bi zdravstveni delavci v javnem zavodu dali odpoved in se pri koncesionarju zaposlili za krajši čas, potem pa zaposlitev za krajši čas ponudili javnemu zavodu. V takem primeru jim namreč ne bi bilo več treba izpolnjevati pogojev za delo pri drugem delodajalcu. »Kadrovska situacija javnih zdravstvenih zavodov je v javnem interesu, zaradi česar je tak poseg nujen in upravičen,« so sprva ugotavljali.
Levica je predlagala tudi dodaten pogoj za soglasje k popoldanskemu delu. Zavzeli so se za zahtevo, da mora javni zavod izpolniti predvideni program pri tisti vrsti zdravstvenih storitev, ki jo bo posameznik opravljal zunaj matične ustanove. Po njihovi oceni je nesmiselno trditi, da posamezen zdravstveni delavec nima vpliva na to, kolikšen del programa bo dejansko opravljen. Tovrstno dopolnilo, ki ni imelo podpore v ostalih dveh koalicijskih strankah, ni bilo sprejeto.
Odločitev poslancev najverjetneje še ne bo zadnja beseda o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Možnost veta in zahteve o ponovnem odločanju državnega zbora ima državni svet, da bodo zahtevali ustavno presojo spornih členov, pa so že januarja napovedali v zdravniških organizacijah.
