Naraščanje vodotokov po Sloveniji je tudi v Podravju sprožilo alarme. Vendar je Drava večinoma ostala v rečnem koritu. V soboto je sicer poplavila spodnje prostore devetih hiš in tri vikend hišice na območju Krčevine pri Vurberku, ki ležijo na poplavno najbolj ogroženem območju, včeraj se je razlivala v spodnjem toku vse do Ormoža, kjer so težave povzročali predvsem pritoki in dvigovanje podtalnice. Ampak razmere so vendarle bistveno manj kritične kot 5. novembra 2012, ko je poplavni val povzročil za več kot 200 milijonov evrov škode. Zakaj je bilo tokrat drugače? Zaradi srečnih okoliščin ali boljšega ukrepanja upravnikov elektrarn na reki Dravi?

Peti november 2012 je bil pomembna lekcija

»Poplave leta 2012 so bile pomembna lekcija,« je uvodoma poudaril hidrolog Janez Polajnar z agencije za okolje (Arso). »S kolegi iz Avstrije, predvsem z Verbundom (avstrijskim državnim upravljalcem hidroelektrarn na Dravi, op. p.), smo uskladili postopke, kako ob napovedi obilnih padavin izpeljati preventivno praznjenje akumulacijskih jezer na avstrijskem Koroškem.«

V začetku tega meseca so ravnali v skladu z dorečenim protokolom. »Verbund je na podlagi opozorila koroške hidrološke službe in našega opozorila, ki smo ga izdali 2. avgusta, začel preventivno prazniti sistem,« razkrije Polajnar. »Dan zatem nas je obvestil, da bodo znižali gladino vode v jezeru Edling za 90 centimetrov, nakar smo dobili še obvestilo, da jo bodo znižali za dodatnih 150 centimetrov. Zaradi teh ukrepov je bil pretok Drave skozi Slovenijo povečan že pred začetkom poplavnega dogodka.«

Z opisanim dejanjem so elektrarnarji dosegli, da je bilo po obilnih padavinah dovolj prostora v akumulacijskih jezerih in je bilo mogoče vodo kontrolirano spuščati. Pretok Drave se ni približal kritičnim vrednosti iz leta 2012: največji pretok v spodnjem delu Drave je znašal 2300 kubičnih metrov na sekundo, 5. novembra 2012 je dosegel 3300 kubičnih metrov na sekundo. »Z usklajenim ravnanjem smo se naučili, da se da ukrepati. Poplav sicer nismo mogli povsem preprečiti, smo pa bistveno zmanjšali njihovo moč,« je zadovoljen Polajnar.

Po besedah Draga Murka, vodje ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje, je Drava v spodnjem toku poplavila predvsem kmetijske in travniške površine, a tudi okoli sto hiš in drugih objektov na območju Markovcev, Nove vasi, Gajevcev, Placerovcev, Formina in Osluševcev. Razlivala se je tudi čez glavno cesto Stojnci–Borl. Z izjemo Dolan, kjer želijo preprečiti nadaljnjo škodo, vode iz objektov še ne prečrpavajo, je Slovenski tiskovni agenciji včeraj razložil Murko. Ker gre predvsem za zalitje spodnjih etaž, tudi niso potrebne evakuacije ali začasne selitve stanovalcev, je še dodal. Kjer se je voda že umaknila, ljudje čistijo in ocenjujejo škodo.

Tokrat so bili kritični slovenski pritoki

»Komunikacija s kolegi iz Verbunda je v minulih dneh potekala zgledno, vendarle pa je treba izpostaviti, da je bila tokrat situacija nekoliko drugačna kot novembra 2012, ko je maksimalni pretok na meji z Avstrijo znašal 2700 kubičnih metrov na sekundo, letos pa je konica dosegla 1180 kubičnih metrov na sekundo,« pravi Aleksander Brunčko, pomočnik generalnega direktorja DEM.

»Minuli vikend so nam ključne probleme povzročali naši vodotoki, med drugim Meža in Dravinja, ki so dosegli rekordne pretoke. Hujše posledice smo v teh kritičnih razmerah preprečili z reguliranjem pretokov. Obenem smo intenzivno in neprenehoma, s požrtvovalnostjo naših sodelavcev, 24 ur na dan odstranjevali naplavine, ki so mašile dovodne kanale pred kanalskimi elektrarnami. S tem smo vzdrževali pretok po kanalih in preprečili dodatno poplavljanje območij ob strugi reke Drave.«

Bi boljša komunikacija z Verbundom novembra 2012 zmanjšala škodo tedanjih poplav? »O tem si ne bi upal soditi, saj v tistem času nisem bil na tem položaju,« je odgovoril Brunčko. Spomnimo: na slovenskih sodiščih je bilo zoper avstrijsko družbo vloženih več kot sto tožb, ki so temeljile na očitku, da je bila silovitost poplavnega vala posledica niza napačnih odločitev, strokovnih ocen in slabih presoj Verbunda. In da bi s predhodnim postopnim praznjenjem akumulacijskih jezer lahko precej omejili poplave. Tožena stranka je v sodnih postopkih med drugim zatrjevala, da so za poplavni val odgovorne Dravske elektrarne Maribor in Republika Slovenija. Doslej sklenjeni sodni postopki so se razpletli v prid avstrijski družbi. Tožbo zoper Verbund je vložila tudi Republika Slovenija, nakar je ustavila sodne mline in imenovala medresorsko pogajalsko skupino, ki naj bi sklenila poravnavo.