Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se strinjajo z nekaterimi ocenami s Koroške, da je avgustovska ujma dobesedno odplaknila 15-letni program sanacije s težkimi kovinami obremenjenega okolja v občinah Mežica in Črna na Koroškem.
Ob lanskem izteku programa, v okviru katerega je država za ukrepe okoljske sanacije Zgornje Mežiške doline namenila več kot 14 milijonov evrov, so pristojni ocenili, da je program dal dobre rezultate, a da svinec v okolju še vedno obstaja in da bodo določeni ukrepi v prihodnje še potrebni. Pričakovanja po nadaljnjih ukrepih so izpostavljali tudi na občinah Črna in Mežica.
Okolje Zgornje Mežiške doline je namreč s težkimi kovinami obremenjeno zaradi več kot 300-letnega preteklega rudarjenja v mežiškem rudniku svinca in cinka, s svincem povezana industrija pa je v dolini prisotna tudi danes.
Zato rezultati analiz vzorcev naplavin, ki jih je v ujmi v začetku avgusta pustila reka Meže med Črno na Koroškem in Dravogradom, za marsikoga na Koroškem, tudi za nekatere župane, niso bili presenečenje. Nekateri župani so zato takoj, ko so Agencija RS za okolje (Arso), Institut Jožef Stefan in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prejšnji teden v Ljubljani predstavili rezultate analiz mulja, zahtevali, da država pristopi k sanaciji celotne Mežiške doline in tudi dela Dravske doline.
Na vprašanje, od kje točno vse izvirajo težke kovine, ki so v analiziranih vzorcih mulja presegle vrednosti, določene v področni uredbi, so na Arsu in okoljskem ministrstvu v skupnem odgovoru za STA navedli, da doprinos svinca v sedimente in mulj izhaja vsaj iz več virov.
»Iz mnogih preiskav je znano, da je v naravnem ozadju prisotna večja količina svinca, cinka in kadmija. Del emisij prispevajo obstoječa industrija v dolini ter tudi nesanirane halde, na kar smo opozorili že pred šestimi leti že pred prvo preiskavo sedimentov v pritokih Meže in reki Meži. Problem predstavljajo tudi stara neustrezno sanirana industrijska odlagališča, primer Polene v Mežici, ter odprte gole površine cest, peskokopov in podobno,« so zapisali.
Dodali so še, da se je v preteklosti predelava svinčene rude izvajala tudi v Avstriji. Reka Drava je tako s povišanimi prevodnostmi svinca, kadmija in cinka obremenjena že, ko v Dravogradu priteče iz Avstrije v Slovenijo.
Glede problematike omenjenih nesaniranih hald, to je ostankov zapuščenih rudniških nasipov, ki doslej še niso bili vključeni v noben sanacijski program, pa so na okoljskem ministrstvu pojasnili, da so trenutno sredi naloge za pripravo strokovnih podlag za sanacijo štirih najbolj problematičnih hald v Zgornji Mežiški dolini.
Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije naj bi tako pred poplavami pripravili pomembne geološke in geokemijske preiskave. Zaradi neurja in poplav pa jih bo treba ponoviti, ker se je bistveno spremenila morfologija terena. S tem se bo moralo spremeniti tudi nabor potrebnih sanacijskih ukrepov, so navedli na ministrstvu.
Glede časovnega okvira izvedbe teh ukrepov pa so dodali, da ga je še preuranjeno napovedovati. »Vsekakor pa bodo sanacijska dela potekala več let in jih bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vključilo v nabor ukrepov, ki se bodo financirali iz sredstev solidarnostnega sklada in državnega proračuna,« so še navedli na ministrstvu.
Med drugim je jasno zahtevo po okoljski sanaciji ne le Mežiške doline, ampak tudi dela Dravske doline, ob objavi rezultatov analiz vzorcev mulja poudaril župan Občine Dravograd Anton Preksavec. Prav tako je zahtevo po sanaciji degradiranega okolja v občini Ravne na Koroškem poudaril tamkajšnji župan Tomaž Rožen.
Da je potrebna sanacija celotne Mežiške doline in morda še katere druge občine, meni tudi županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. V središču Črne je sicer Arso po ujmi že postavil merilnik delcev PM10 v zraku, rezultati meritev naj bi bili znani v kratkem.
