Z napovedano pocenitvijo bodo prebivalci v Šaleški dolini plačevali najnižje cene daljinskega ogrevanja v državi. Pravzaprav so imeli Velenjčani, Šoštanjčani in prebivalci Šmarnega ob Paki že v januarju skoraj najcenejše ogrevanje v državi, le še Celjani so plačevali manj kot oni.
Medtem, ko je povprečna maloprodajna cena toplotnega ogrevanja v državi slabih 150 evrov na megavatno uro, so v Šaleški dolini doslej plačevali 122 evrov na megavatno uro oziroma skoraj 30 evrov na megavatno uro manj, kot je povprečje v državi, kažejo podatki Agencije za energijo. Z napovedanim znižanjem bo končna cena vsake megavantne ure porabljene toplote v Šaleški dolini znašala natanko 116,46 evra oziroma nekaj centov manj kot za megavatno uro toplote plačujejo v Celju. V Ljudski iniciativi Velenje še vedno niso zadovolji. Zahtevajo še za polovico nižje cene, sicer grozijo z državljansko nepokorščino. Toda visoke položnice za daljinsko ogrevanje v decembru, ki jih te dni po medijih kažejo tamkajšnji občani, so odraz njihove visoke porabe. Temeljni vzrok za to pa je predvsem slaba energetska učinkovitost večine tamkajšnjih stavb, so si enotni energetski strokovnjaki, s katerimi smo govorili v minulih dneh. Tisti, ki več porabi, tudi več plača, čeprav je njegova izhodiščna cena zelo nizka.
Komunale ne ustvarjajo dobička
Končna maloprodajna cena toplote oziroma daljinskega ogrevanja sestoji iz fiksnega in variabilnega dela. Prvi del vključuje stroške omrežnine, plač, investicije komunalnih podjetji. Ta del cene je na računu viden kot obračunska moč in ga lahko komunalna podjetja ob soglasju agencije za energijo spreminjajo največkrat enkrat letno, nato pa je nespremenljiv glede na sezono. Drugi del, ki sestavlja končno ceno ogrevanja, je neposredno povezan s proizvodnjo toplote; gre recimo za ceno premoga ali plina na trgu ali ceno emisijskih kuponov. Variabilni del je na računu izražen kot dobavljena toplota. Ta del se lahko spreminja večkrat letno. Ta del bodo torej v Komunalnem podjetju Velenje s februarjem po napovedih župana Petra Dermola znižali za šest odstotkov. Variabilni del cene sdo lahko pocenili, ker so se nekoliko znižali stroški dobave toplote od Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V TEŠ, kjer proizvajajo toploto in jo prodajajo Komunalnemu podjetju Velenje, so na agencijo za energijo že oddali vlogo za znižanje cene megavatne ure dobavljene toplote z 51,3 na 48,4 evra za zaradi nižjih cen premoga, vladne regulacije cen plina in emisijskih kuponov za leto 2024, ki so jih kupili ugodneje kot za leto 2023.
Oba dela končne maloprodajne cene za vsa komunalna in energetska podjetja v državi nazadnje potrjuje agencija za energijo, ki tudi bdi nad cenami občinskih komunal in energetskih podjetij. Dobava toplote je regulirana dejavnost: nobeno občinsko komunalno oziroma energetsko podjetje s to dejavnostjo ne sme ustvarjati dobička, saj agencija dobička ne uvršča med upravičene stroške. To pomeni, da v ceno, ki jo komunala zaračuna uporabnikom, ne sme dodajati prodajnih oziroma trgovskih marž. Kakršen koli dobiček nad zakonsko določenimi rezervami ne spada med upravičene stroške in nikjer v državi ni del maloprodajne cene toplote. Tako stroga regulacija izvira iz dejstva, da državljani ne moremo svobodno izbirati dobavitelja toplotne energije, kot lahko denimo izbiramo dobavitelje električne energije. »Skladno z metodologijo agencije lahko distributer toplote določi nižje tarifne postavke kot so upravičeni stroški, ne sme pa zaračunavati cen, ki bi vodile v višje prihodke kot so upravičeni stroški,« je nedvoumno zatrdila direktorica agencije za energijo Duška Godina.
Od kod visoke položnice?
V Velenju bo tako po novem variabilni del končne cene megavatne ure toplote znašal 68,67 evra. V Ljubljani ta del cene znaša 87 evrov na megavatno uro, kar je za slabo petino dražje kot v Velenju, v Mariboru pa je ta del cene višji za nekaj manj kot polovico. Podobne so razlike med občinskimi komunalnimi podjetjih v fiksnem delu cene in posledično v končni maloprodajni ceni. Daleč najdražje ogrevanje plačujejo v Ravnah na Koroškem; za vsako megavatno uro dobavljene topote plačajo skoraj dvakrat več kot Velenjčani.
Preberite komentar Anje Hreščak: Velenjska lekcija o energetski (ne)učinkovitosti
Kako je torej mogoče, da Velenjčani in Šoštanjčani te dni po medijih kažejo vrtoglavo visoke položnice za ogrevanje, če je bila že doslej njihova cena dejansko skoraj najcenejša v državi, s februarjem pa bo absolutno najcenejša. Gre za končno maloprodajno ceno na posamezno enoto dobavljene energije. Več porabljenih enot se logično odrazi v višji ceni. Razlog za visoko porabo pa je zelo slaba energetska učinkovitost stavb. »Poleg nakupne cene toplotne energije na končni strošek, ki ga uporabniki plačamo, vplivajo tudi energetska sanacija stavb, kjer je v mestni občini Velenje energetsko saniranih le 30 odstotkov od skupaj 195 večstanovanjskih stavb, v ostalih občinah Šaleške doline pa še manj. Vsi lahko na ceno vplivamo tudi s smotrno rabo energije ter vgradnjo energetsko bolj učinkovitih naprav za pretvorbo energije,« so jasno napisali v Komunalnem podjetju Velenje. Na podlagi dostopnih podatkov so izračunali, da občani, ki živijo starejših nesaniranih stavbah, recimo na Kardeljevm trgu 7, v Tomšičevi 45- 49 ali Jurčičevi 1, plačujejo med 70 in celo 75 odstotkov dražje položnice, kot njihovi sosedje in soobčani na Stantetovi 7, Tomšičevi 39 – 43 ali Jenkovi 37.
Podobno so izpostavili tudi v Energetiki Ljubljana, ki sicer svojim uporabnikom zaračunava občutno višje končne cene kot Komunalno podjetje Velenje. »Energetika Ljubljana dovaja toploto do toplotne postaje posamezne stavbe, na sam odjem oziroma dogajanje v stavbi pa nimamo vpliva. Poleg fizičnih ukrepov učinkovite rabe energije, izvedenih v in na stavbi, kot so izolacija ovoja stavbe, zamenjava stavbnega pohištva, uravnoteženje ogrevalnega sistema..., na končno porabo energije vplivajo tudi navade uporabnikov, torej nastavljena temperatura prostorov, pravilno zračenje...«. V povprečju so v energetsko učinkovitem objektu v primerjavi z energetsko neučinkovitim objektom stroški za ogrevanje lahko nižji tudi za več kot 30 odstotkov, so zapisali.
