Statistike Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo na znatno povečanje prijav garij med splošnim prebivalstvom. Čeprav se je število prijav znatno povečalo že leta 2023, je lani naraslo za kar 41 odstotkov. Skupno so lani v primeru splošnega prebivalstva prejeli 805 prijav.
Okužba se pojavlja predvsem v starostni skupini od 15 do 24 let, sledita skupini v starosti od 25 do 34 let in od štirih do 15 let. Porast garij ločeno spremljajo tudi pri tujih državljanih. Lani je bilo prijav 638.
Zaradi povečanega števila prijav garij je danes izjavo za javnost pripravila predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj. Opozorila je, da se bolezen širi tudi zaradi nezadostnega in nedoslednega izvajanja terapij. Bolnik se morda pravilno namaže, a tega ne storijo ostali družinski člani. Zato se bolezen prenaša med njimi, bolniki pa se vračajo večkrat. Tudi petkrat ali šestkrat. Ob prvi okužbi je inkubacijska doba do pojava simptomov od dva do šest tednov, ob ponovnih okužbah pa se težave lahko pojavijo že v nekaj dneh.
Je pa povedala tudi, da povečano število okužb z garjami ni zgolj slovenski problem, temveč gre za globalni trend. »Danes je svet na dosegu roke, veliko potujemo, veliko je preseljevanj. Zato se je v relativno kratkem času število okužb podvojilo,« je pojasnila Tanja Planinšek Ručigaj. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je leta 2017 z garjami po svetu okužilo približno 200 milijonov ljudi. Leta 2024 se je to število že podvojilo. Je pa Tanja Planinšek Ručigaj opozorila še, da se z garjami ljudje pogosto okužijo tudi med potovanji po Sloveniji. Med drugim v zdraviliščih.
Kako se okužimo z garjami?
Izbruhi garij so se v zadnjih dveh letih pojavljali v domovih starejših občanov, v zaporih, v nekaterih šolah in vrtcih, pa tudi na primer v dijaškem domu, v prevzgojnem domu in v azilnem domu. »Garje se pogosteje pojavljajo tam, kjer je gostota prebivalcev velika,« pojasnjujejo na NIJZ. Povezane so lahko tudi z neustreznimi pogoji za vzdrževanje higiene. Neprijetne so zaradi srbenja, so spomnili, obenem pa so tudi eden glavnih vzrokov za impetigo, kjer gre za gnojne okužbe kože.
Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku, so našteli. »Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja tveganja za okužbo,« so poudarili. Posredni prenos z uporabo perila, brisač ali posteljnine je manj verjeten, a je možen pri bolnikih s težjo obliko garij, kjer je kužnost velika.
Po diagnozi garij je potrebna doslednost pri zdravljenju posameznika in ljudi, ki so bili z njim v tesnem stiku. »Terapijo morajo dobiti tako osebe, ki imajo garje, kot tudi ostali družinski člani, ki znakov garij še nimajo. Po nanosu zdravila na kožo zbolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ni moč oprati, shranimo v plastične vreče za najmanj 72 ur, pohištvo, prevlečeno s tekstilom, očistimo z vodo in detergentom,« so pravilno ravnanje po diagnozi opisali na NIJZ.
