Z leve proti desni so si včeraj v veliki sejni sobi na Gregorčičevi predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev podajali dogovor o predlogu pokojninske reforme. Potem ko so socialni partnerji po napornih pogajanjih slavnostno podpisali pokojninsko reformo, ki gre v javno obravnavo do 21. aprila, sprejem zakona v državnem zboru pa je predviden še pred poletjem, so zbrani spregovorili tudi o ključnih gabaritih predloga pokojninske novele.
Zahtevana upokojitvena starost se bo od leta 2028 postopno zviševala in bo od leta 2035 za dve leti višja kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Tudi obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. Na drugi strani se bo do tega leta postopoma zvišal odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 63,5 odstotka na 70 odstotkov. Ko govorimo o možnostih zvišanja odmernega odstotka, je predvideno, da bi za polnih 41 let delovne dobe ta znašal 73 odstotkov, za 43 let pa 79 odstotkov. Letni dodatek bo poslej urejen sistemsko in ne bo odvisen od posamezne vlade. Novost pa je zimski dodatek za upokojence, letos z novembrsko pokojnino v višini 150 evrov, in nato postopno vedno več, do 250 evrov leta 2030.
Pet razredov letnega dodatka
Pri letnem dodatku je predvideno, da bo prihodnje leto izplačan v petih razredih. V letu 2026 bi ga prejemniki pokojnine do 710 evrov dobili v višini 470 evrov, prejemniki pokojnine od 710 do 850 evrov v višini 330 evrov, prejemniki pokojnine od 850 do 1010 evrov pa v višini 270 evrov. Tisti s pokojnino od 1010 do 1210 evrov bi dobili 220 evrov, tisti s pokojnino nad 1210 evrov pa 160 evrov.
Ob tem, ko so zbrani na Gregorčičevi našteli osnovne gabarite sprememb, so povedali tudi nekaj o tem, kako so zadovoljni z usklajeno zakonsko materijo. Delodajalci so bili zadovoljni, ker ni prišlo do dodatnih obremenitev za gospodarstvo, sindikalna stran pa ni skrivala razočaranja nad nekaterimi kompromisi, predvsem glede tega, da
ni prišlo do izenačitve prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje. Zastopniki delavcev so prepričani, da bi morala reforma izenačiti stopnjo, ki jo plačujejo delodajalci, s tisto, ki jo plačujejo delavci. Za delodajalce ta znaša le 8,85 odstotka, za delavce pa 15,5 odstotka. Tudi zaradi tega predloga reforme recimo niso podpisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije.
Sindikati stisnili zobe
Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so s stisnjenimi zobmi privolili v to, da se ne povečujejo prispevne stopnje za delodajalce. »To je zdaj stvar kompromisa, žal pa mi je, da je tudi delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje lahko storili tisto, o čemer govorimo ves čas, torej ne povečali bruto plač, ampak zvišali neto plače,« je dejala Lidija Jerkič, predsednica sindikata. Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam je dodal, da je zamujena tudi priložnost, da bi hkrati s tem lahko sistemsko in pravičneje uredili tudi obvezen zdravstveni prispevek.
Eden trših orehov je bil po Počivavškovih besedah vprašanje usklajevanja pokojnin. Kot je napovedal, bodo socialni partnerji redno spremljali, kaj ta spremenjeni mehanizem usklajevanja pokojnin pomeni za same pokojnine. Kaj se spreminja? Trenutno se pokojnine usklajujejo v razmerju 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin enkrat na leto. Po novem bi se od leta 2026 do 2030 pokojnine usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov glede na inflacijo. Nato bi rast plač upoštevali vse manj, inflacijo pa čedalje bolj, dokler ne bi do leta 2040 dosegli razmerja 20 odstotkov rasti plač in 80 odstotkov rasti cen.
Zajezitev rasti izdatkov
Glavna cilja pokojninske reforme sta bila višje pokojnine za bodoče upokojence in javnofinančna vzdržnost pokojninskega sistema v prihodnjih desetletjih. V vladi zatrjujejo, da so s spremembami naslovili oba nasprotujoča si parametra. Ali to drži, bo seveda pokazal čas. Sistem v Sloveniji temelji na medgeneracijski solidarnosti, pri čemer trenutno delovno aktivni sproti prispevajo za upokojene, kar pomeni, da je za stabilnost sistema bistveno razmerje med obojimi. Tako pri nas kot drugod po svetu se prebivalstvo v povprečju stara, to pa pomeni tudi, da se bo delež bruto domačega proizvoda, ki ga namenimo za pokojnine, višal.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je v sredo povedal, da se bo naraščanje izdatkov za pokojnine z reformo upočasnilo. Dejal je, da trenutno za pokojnine namenimo okoli 10,3 odstotka BDP, novela zakona pa bi poskrbela, da do leta 2040 ostanemo pod 11 odstotki BDP. »Med letoma 2040 in 2053 izdatki zrastejo na 12,1 odstotka BDP, leta 2063 dosežejo 12,37 odstotka in leta 2070 upadejo nazaj na 12,1 odstotka BDP,« je dinamiko predstavil novinarjem. Evropska komisija in OECD sta leta 2021 napovedali, da bomo v Sloveniji za pokojnine leta 2050 namenili že dobrih 16 odstotkov BDP.
