Češka je včeraj uvedla sankcije proti ruskemu spletnemu portalu Voice of Europe. Kot pojasnjuje češko zunanje ministrstvo, je bil glavni cilj portala postaviti pod vprašaj ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine. Portal je objavljal izjave politikov, ki so zahtevali, da EU ustavi pomoč Ukrajini; zanje jih je Moskva finančno nagrajevala. Velik del teh sredstev je bil porabljen za pripravo kampanje na evropske volitve. Kot poroča Reuters, so ruska finančna sredstva prejeli politiki iz Belgije, Francije, Nemčije, Madžarske, Nizozemske in Poljske ter nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD).
Velika tajna operacija Poljske
Za portalom, ki je širil rusko propagando, stoji Viktor Medvedčuk, nekdanji ukrajinski poslanec, ki je bil v Ukrajini obtožen veleizdaje in leta 2022 v okviru izmenjave zapornikov predan Rusiji. Medvedčuka, ki velja za tesnega prijatelja Vladimirja Putina, je Češka uvrstila na seznam ljudi, ki so pod sankcijami. Na seznam so uvrstili tudi Artjoma Marčevskega, ki je po navodilih Medvedčuka vodil portal Voice of Europe. Med sankcije so uvrstili tudi zamrznitev njunega premoženja. Češki premier Peter Fiala je ob tem poudaril, da sta tako Medvedčuk kot Marčevski s svojimi aktivnostmi hotela Rusiji pomagati krepiti vpliv v članicah Evropske unije. Celotno operacijo, ki jo je razkrila češka obveščevalna služba (BIS), je financirala Moskva.
Poljska agencija za notranjo varnost (ABW) pa je izvedla tajne preiskave v sodelovanju z drugimi evropskimi obveščevalnimi službami, predvsem češko. Preiskovali so domnevno rusko vohunjenje znotraj Evropske unije. Poljska trdi, da je postala glavna tarča ruskih vohunov, zato Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo obtožuje poskusa destabilizacije države. ABW je na podlagi preiskav, ki so trajale od začetka leta, obtožila in priprla poljskega državljana, ki naj bi vohunil za ruske tajne službe. Kot so zapisali, se je gibal med poljskimi in evropskimi poslanci, opravljal pa je naloge, ki jih je naročila in financirala ruska obveščevalna služba. Širil je propagando, dezinformacije in politične provokacije.
V sredo popoldne je nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT sporočil, da je bila tarča hekerskega napada spletna stran predsednice države Nataše Pirc Musar. Na dogodek so se nemudoma odzvali in zapisali: »V primeru takšnega napada gre za usklajeno poplavo zahtev, katerih namen je obremeniti strežnik in otežiti njegovo dostopnost. Ne gre za vdor v strežnik ali infrastrukturo urada predsednice, ampak za onemogočanje na daljavo.« Takšne napade, so dodali, odzivni centri članic EU in Nata spremljajo ves čas od začetka vojne v Ukrajini. Ob vsakem vdoru se izvedejo vsi postopki in ukrepi za zamejitev napada. Ruska hekerska skupina je pred tem na družbenem omrežju X napovedala »začetek velikih napadov na vladne spletne strani Republike Slovenije«. Moti jih, da Slovenija podpira Ukrajino in da se je pridružila pobudi Češke za nakup topovskih granat.
Direktor urada vlade za informacijsko varnost dr. Uroš Svete pa je povedal, da je po sredinem napadu tudi včeraj prihajalo do motenj v slovenski kibernetski mreži, vendar pa so vse službe takoj poskrbele za ponovno vzpostavitev. »Ne gre za klasičen kibernetski incident, ki bi pripeljal do uničenja ali nepooblaščenega vstopa v sisteme. Napadalci si želijo, da o tem razpravljamo, da prilivamo olje v motor njihovega delovanja,« je še dejal.
Samo tehnične težave
Po sredinem napadu na predsedničino spletno stran včeraj zjutraj ni delovala spletna stran Slovenske vojske. Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, pa je bilo spletišče nedostopno zaradi zapletov pri posodabljanju sistema. Ob šestih zjutraj je prenehala delovati tudi spletna stran agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Kot so pojasnili, naj bi do izpada v delovanju prišlo zaradi manjše tehnične napake, ki so jo tehnične službe nemudoma rešile in spletno stran vzpostavile do 12. ure. V nobenem primeru pa ni šlo za hekerski vdor.
