»Spomnim se, da je imel oče težave z alkoholom, ko sem bil še v nižjih razredih osnovne šole. Takrat se še nisem zavedal, kaj je alkohol in kaj lahko povzroči človeku. Zaradi alkohola je bil večkrat zvečer neodziven, ni se pogovarjal z mano ali sestro, velikokrat je prišel pozno v hišo,« je del osebne izpovedi danes odraslega človeka, ki je odraščal z alkoholikom. Kot je povedala Sonja Gerič Bevec, predsednica društva za pomoč otrokom alkoholikov NACOA Slovenija, se vsaka četrta družina v Sloveniji sooča z alkoholom.
Problem oziroma bolezen, ki prizadene tudi otroke, pa (pre)pogosto spremlja stigma. Tudi zato NACOA Slovenija vsako leto ob mednarodnem tednu ozaveščanja o otrocih alkoholikov svojo ozaveščevalno kampanjo osredotoči na ključno temo, ki prispeva k detabuizaciji družinskega alkoholizma in podpori otrokom alkoholikov. »Pred dvema letoma smo poudarek namenili konceptu družinske skrivnosti in pripravili pogovorno omizje z naslovom Otroci alkoholikov – skrbni varuhi družinske skrivnosti,« je povedala predsednica društva. Letošnja tema poteka pod naslovom Jaz – varen otok sredi viharja.
Žrtve molčijo zaradi lojalnosti in skrbi
Otroci alkoholikov bodo naredili vse, da zaščitijo svojo družino in starše, ki jih – kljub njihovi bolezni – ljubijo. Molk zanje ni le zaščitni mehanizem, temveč izraz lojalnosti in skrbi. »Dobro se zavedajo stigme, ki še vedno spremlja alkoholizem, in ker je ta tema v družbi pogosto spregledana ali celo zamolčana, se raje umaknejo v tišino,« je povedala sogovornica. Opozorila je, da čeprav alkoholizem predstavlja veliko družbeno težavo, ki vpliva na splošno dobrobit skupnosti, se še vedno obotavljamo odkrito spregovoriti o njem. »Ta družbena naravnanost otežuje družinam, da bi poiskale pomoč in se soočile s posledicami alkoholizma.«
Ker kot družba ne znamo ali nočemo govoriti o problematiki družinskega alkoholizma in njegovi razsežnosti, se v družinah krepi občutek izoliranosti in sramu. »Paradoksalno je, da kar 70 odstotkov odraslih otrok alkoholikov v mednarodnih raziskavah poroča, da so v otroštvu uspešno skrivali alkoholizem staršev pred okolico,« je povedala. Opozorila je, da je prav molk tisto, kar otroke, kasneje najstnike in odrasle osebe najbolj zaznamuje – in kar moramo kot družba premostiti.
Otroštvo, zaznamovano z nenapisanimi pravili
V okviru številnih projektov, ki potekajo v tem tednu, so javnosti predstavili tudi knjigo Odrasli otroci alkoholikov dr. Janet G. Woititz, ki je pravkar izšla pri založbi Chiara. Avtorica pravi: »Otrok alkoholika nima starosti. Enako velja, če ste stari 5 ali 55 let.« Otroci alkoholikov niso zgolj starostna kategorija, temveč vse osebe, ki so odraščale ob staršu, zasvojenem z alkoholom. Otroštvo, zaznamovano z nenapisanimi pravili ne govori, ne zaupaj, ne čuti, ni varno otroštvo, saj manjkata čustvena stabilnost in predvidljivost. »Že kot otroci se naučijo preživeti v kaosu – skrbno opazujejo razpoloženje staršev, prevzemajo odgovornost, potlačijo lastne potrebe in razvijejo močan občutek sramu. Kasneje se posledice pokažejo predvsem v odnosih in umeščanju v odraslo življenje – bodisi v težnji po pretirani neodvisnosti bodisi v ponavljanju destruktivnih vzorcev,« je razložila Sonja Gerič Bevec. Hkrati je poudarila, da imajo prav oni moč, da pretrgajo ta krog. »Ko prepoznajo vzorce, si dovolijo spregovoriti in poiskati pomoč, se začne proces zdravljenja.« Pomembno pa je tudi, da oseb z odvisnostjo kot družba ne stigmatiziramo, saj se stigma razširi na celotno družino, zlasti na otroke, ki se zaradi občutka sramu in družbenega nerazumevanja težje odločijo spregovoriti in poiskati pomoč. »Alkoholizem je bolezen, ki terja razumevanje in zdravljenje, ne pa obsojanja – čas je, da ga kot takšnega začne prepoznavati tudi družba,« je opozorila predsednica društva za pomoč otrokom alkoholikov.
