V Državnem logističnem centru Roje so minuli mesec uradno prevzeli posebna vozila in opremo za pomoč ob poplavah na državni, regionalni in lokalni ravni. Projekt Uprave RS za zaščito in reševanje v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov je bil v rekordni višini, prvič doslej sploh, sofinanciran iz evropskih kohezijskih sredstev.
Cilj operacije »Zagotavljanje ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah na državni, regionalni in lokalni ravni« iz operativnega programa evropske kohezijske politike je bil, da se reševalnim enotam zagotovi brezhibno in tehnično ustrezno opremo, vozila ter sredstva, s katerimi bodo primerno odzivne, operativno učinkovite in usposobljene za delo, ko se bo treba odzvati na podnebno pogojene nesreče, predvsem poplave. V letih 2023 in 2024 je bilo tako zagotovljenih 40 specializiranih tovornih vozil z integriranimi hidravličnimi nadgradnjami ter 164 namenskih menjalnih nadgradenj z opremo v obliki kotalnih zabojnikov, namenjenih za odziv na podnebno pogojene nesreče, s poudarkom na poplavah, in še deset visokozmogljivih črpalnih enot.
Brez EU projekta ne bi izpeljali
Sredstva za izvedbo projekta so bila v večinskem deležu zagotovljena iz naslova evropske kohezijske politike, in sicer iz kohezijskega sklada za večletni finančni okvir 2014–2020. »Celotna vrednost projekta presega 30 milijonov evrov, pri čemer znaša vrednost sredstev Evropske unije s pripadajočo slovensko udeležbo 23,5 milijona evrov. Uprava za zaščito in reševanje je prispevala lastnih 6,5 milijona evrov,« je v Rojah povedal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin ter poudaril, da »tako velikega projekta brez evropskih sredstev v Sloveniji ne bi mogli izpeljati. V letu 2021 je bila sprejeta odločitev o podpori projektu in veliko je bilo treba storiti, da se je odločevalce v Republiki Sloveniji in Bruslju prepričalo o potrebi po nakupu tovrstne opreme za sistem zaščite in reševanja, saj se opreme v takšnem obsegu in za takšen namen z evropskimi sredstvi ni kupovalo nikjer po Evropi.«
Projekt povzema cilje reforme sistema zaščite in reševanja z namenom učinkovitejšega prilagajanja na podnebne in druge nesreče ter vzpostavlja aktivnejši odnos države v pogledu preventivnega načrtovanja ukrepov in odziva pri naravnih nesrečah v povezavi z lokalnimi skupnostmi, je pojasnil generalni direktor Behin. Gre za idejo in realizacijo novega koncepta sodelovanja lokalnih skupnosti in države ter povsem unikatnega izvedbenega sistema glede vrste in tipa specialne opreme za posredovanje pri podnebno pogojenih nesrečah. Projekt je v celoti plod ideje, vizije in konkretnih rešitev ekipe uprave za zaščito in reševanje ter ministrstva za obrambo, s kakršnimi v tako celostnem, kompleksnem in namenskem obsegu ne razpolaga nobena država v Evropi. S tem Republika Slovenija krepi vlogo izjemno pomembne partnerice tudi v sistemu zaščite, reševanja in pomoči v EU.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je sicer že v letu 2023 v okviru projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, kupila tudi nova manjša letala za gašenje iz zraka: dve dvosedežni letali AT-802 in dve enosedežni letali AT-802. Kot pravi minister za regionalni razvoj in kohezijo Aleksander Jevšek, se je tako Slovenija pridružila ostalim članicam Evropske unije, ki imajo svojo lastno gasilsko floto letal za gašenje. Za projekt v vrednosti 23.292.932,69 evra je kohezijski sklad prispeval 15.500.000 evrov.
Povezovanje s sosedi
Prav tako sta bila z evropskimi sredstvi financirana dva čezmejna projekta. Projekt »Hitro«, ki se nadaljuje tudi v programskem obdobju 2021–2027, je obravnaval varnostne izzive pri naravnih in drugih nesrečah. Konkretni varnostni izziv slovenskih partnerjev v projektu je velika potresna ogroženost območja občine Črnomelj. Hrvaški partnerji oziroma območje mesta Duga Resa pa se sooča z veliko poplavno ogroženostjo in je vse bolj pogosto izpostavljeno poplavam. Ključna ideja projekta »Hitro – skupna čezmejna operativna enota zaščite in reševanja« je ustanovitev čezmejnega partnerstva, v okviru katerega se ustanovi, izuri in opremi skupna čezmejna enota zaščite in reševanja, ki se bo pri naravni ali drugi nesreči sposobna odzvati in ublažiti posledice. Drugi pomemben del projekta sta ozaveščanje in izobraževanje občanov o ravnanju v takšnih izrednih razmerah ter promocija odgovornega vedenja do okolja. Projekt je v prejšnji perspektivi EU financirala s 686.939 evri.
Projekt Co_Operation pa je bil zasnovan z namenom krepitve sodelovanja na čezmejnem območju slovenske in avstrijske Radgone pri obvladovanju naravnih nesreč ter zmanjševanju tveganj. Osredotočil se je na tesnejše povezovanje organizacij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem tveganj, in na izboljšanje usklajevanja med lokalnimi oblastmi na obeh straneh meje. Zanj je Evropa namenila 229.475 evrov.
