Od ponedeljka se Šaleška dolina spet ogreva s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Zaradi sanacije so ga ugasnili 15. novembra, v vmesnem času sta obratovali plinski turbini pa tudi blok 5, ki naj bi ga aprila 2026 trajno ustavili. Komunalno podjetje Velenje medtem izvaja prvo fazo preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.
Skoraj 25 milijonov evrov vreden projekt, ki ga Evropska unija in država financirata 96-odstotno, zajema obnovo dotrajanih odsekov vročevodnega in toplovodnega omrežja distribucijskega sistema toplote v dolžini nekaj manj kot osem kilometrov, posodobitev devetih toplotnih postaj s pripadajočim omrežjem v dolžini 2,4 kilometra in gradnjo 65 novih internih toplotnih podpostaj. Obnova omrežja bo stala predvidoma skoraj 16 milijonov evrov, obnova toplotnih postaj in podpostaj je vredna več kot osem milijonov evrov.
Obnovitvena dela spremljata Ljudska iniciativa Velenje in Zavod Solidar. Nedavno sta se obregnila ob ugotovitev, da komunalni delavci ne polagajo novih predizoliranih cevi, temveč v sistem vračajo stare cevi, ki jih pred tem površinsko obnovijo, je poročal Večer.
Direktor komunalnega podjetja Gašper Škarja je v zvezi s tem pojasnil, da predizolirane cevi uporabijo le tam, kjer širijo omrežje. Pri obnovi obstoječega omrežja pa je racionalnejša obnova, ker je nova izolacija bistveno boljša kot pri predizoliranih ceveh. »Na tak način se obnavljajo vsi drugi sistemi po Sloveniji, Evropi in tudi pri nas že vse od začetka. Gre za dobre prakse iz preteklosti, zato jih tudi nadaljujemo,« je Večeru pojasnil Škarja.
Velenje: Vgradnja predizoliranih cevi je dražja
»Čeprav je izvedba s predizoliranimi cevmi na prvi pogled privlačna zaradi hitrejše montaže in tovarniško vgrajene izolacije z nizkimi toplotnimi izgubami, se v praksi pokaže več ključnih slabosti – predvsem pri dolgoročnem vzdrževanju, sanacijah okvar ter prilagajanju in nadgradnji sistema,« je Dnevniku zatem pojasnilo Komunalno podjetje Velenje. Tehnično-ekonomska primerjava je pokazala, da je obnova obstoječih cevi dolgoročno ugodnejša in tehnično bolj vzdržna rešitev. Življenjska doba obnovljene cevi je vsaj približno enaka predizoliranih cevi, če ne celo daljša, obenem pa so stroški vzdrževanja, predelav ali morebitnih popravil pri izvedbi obnove obstoječih cevi nižji.
Po njihovih besedah so v fazi načrtovanja projekta predvidevali zgolj zamenjavo dotrajanih cevi. »Takšen pristop je standarden pri obnovah daljinskih sistemov in omogoča optimalno izrabo virov ob zagotavljanju vseh tehničnih in varnostnih zahtev,« so poudarili. Predvidevajo, da bodo morali zamenjati do 30 odstotkov obstoječih cevi na trasi vročevoda. Odločitev o zamenjavi posamezne cevi sprejmejo na kraju samem.
Ljubljana, Celje: Vgradnja predizoliranih cevi je cenejša
Kako se tovrstnih sanacij lotijo v Ljubljani, Mariboru in Celju? Ali drži trditev direktorja Škarje, da povsod delajo tako kot v Šaleški dolini? Torej, da praviloma zamenjajo zgolj izolacijo na obstoječih ceveh, ker je to ceneje in bolj ekonomično. Odgovor je: ne.
Po njihovih izkušnjah je obnova obstoječega cevovoda z izrezom poškodovanih segmentov in izvedbo nove toplotne izolacije dražja od vgradnje predizoliranega cevovoda, pravijo v Energetiki Ljubljana. »Predizoliran cevovod ima dodatno ključno prednost pred klasično obnovo še v vgrajenem sistemu za ugotavljanje prisotnosti vlage v toplotni izolaciji, kar omogoča spremljanje stanja cevovoda in popravilo poškodb, preden pride do puščanja.« Kjer je mogoče, je v Ljubljani zato prioriteta zamenjava klasične gradnje v kineti (betonski cevi) z novim predizoliranim cevovodom. To pomeni, da je pristop nasproten kot v Velenju.
Na leto v Ljubljani obnovijo od 2,5 do 3,5 kilometra obstoječega vročevodnega omrežja. Vlaganja v obnovo omrežja znašajo med tri in štiri milijone evrov na leto. Cilj je obnova petih kilometrov omrežja na leto v ocenjeni vrednosti sedem milijonov evrov.
Kadar Energetika Maribor v večjem delu izvaja (interventna) sanacijska dela, jih praviloma izvede s predizoliranimi cevmi in novimi predfabriciranimi elementi. V zadnjih petih letih v Energetiki Maribor niso načrtno odkopavali daljših tras betonske kinete, zato da bi zamenjevali zgolj toplotno izolacijo. Njihove izkušnje kažejo, da so bile nekoč vgrajene brezšivne jeklene cevi kakovostne.
Če je težava zgolj dotrajana izolacija, jo v Celju zamenjajo, cevi pa zaščitijo z novo protikorozijsko zaščito in aluminijasto folijo. »Kadar so dotrajane tudi cevi, jih v celoti nadomestimo z novimi predizoliranimi cevmi,« nam razložijo v Energetiki Celje. »Predizolirane cevi prinašajo vrsto prednosti: imajo bistveno manjše toplotne izgube, večjo mehansko trdnost in odpornost proti vlagi, daljšo življenjsko dobo ter omogočajo vgradnjo sistemov za odkrivanje puščanj ali poškodb. Zaradi teh prednosti se za njihovo vgradnjo odločimo vedno, ko je potrebna vsaj delna zamenjava cevi. Obstoječe cevi ohranimo le v primerih, ko je dotrajana zgolj izolacija, stanje cevi pa je ocenjeno kot zelo dobro.« V zadnjih petih letih so v Celju obnovili 1,7 kilometra distribucijskega omrežja. To jih je stalo okoli 600.000 evrov. Za osvežitev spomina: projekt v Šaleški dolini, ki vključuje prenovo dobrih desetih kilometrov omrežja, je vreden skoraj 25 milijonov evrov.
