Posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva, ki je pristojen za preiskavo in pregon sumov kaznivih dejanj policistov, po naših neuradnih informacijah štiri policiste ljubljanske policijske uprave preganja zaradi spornega ravnanja policije ob protivladnih protestih, ko so policisti 5. oktobra 2021 »zaplinili« središče prestolnice. Med štirimi obtoženimi naj bi bil tudi vodja formacije, vsi štirje pa naj bi torej sodelovali pri posredovanju, ki je bilo predmet kritik že takoj po dogodku.
Policija je že takoj po protestu obravnavala osem pritožb občanov, pritožbeni senat pa je že takrat odločil, da je ena izmed pritožb utemeljena, »ker policisti, ki so iz pušk izstreljevali plinske naboje, niso v popolnosti spoštovali splošnega ustavnega načela sorazmernosti.«
"Nobenih pogojev za izstreljevanje plinskih sredstev"
Tudi komisija, ki je znotraj policije še istega leta pripravila poročilo, je potrdila posamezne nepravilnosti. Na splošno so na policiji, ki jo je takrat vodil Anton Olaj, ocenili, da so policisti prisilna sredstva uporabili skladno z zakonsko podlago, so pa hkrati priznali, da so policisti v dveh primerih nestrokovno oziroma napačno izbrali plinske naboje z daljšim dometom. »Prav tako je komisija pri pregledu posnetkov na Kongresnem trgu ugotovila, da ni bilo nobenih pogojev za izstreljevanje plinskih sredstev, ker na posnetkih ni videti nobene kršitve, kaj šele množične kršitve javnega reda,« ugotovitve »Olajeve« komisije povzema tudi poročilo o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov v Ljubljani, ki je nastalo po menjavi oblasti na notranjem ministrstvu.
Nadzorna komisija notranjega ministrstva je prav tako ugotovila, da je policija v posameznih primerih v središču prestolnice plinske naboje uporabila nestrokovno. Ob tem so se člani komisije oprli na posnetke iz osebnih kamer policistov, ki niso zabeležile kakršnih koli kršitev protestnikov, nadzorniki pa so pogrešili tudi opozorilo pred uporabo prisilnih sredstev. Opozorili so tudi na pomanjkljivosti pri dokumentiranju postopka z uradnimi zaznamki.
63 policistov prejelo opozorila
Februarja 2023 so tedanji najvišji predstavniki policije in notranjega ministrstva pojasnili, da so na podlagi podrobne analize vseh okoliščin zaradi strokovnih nepravilnosti izrekli opozorila 63 policistom, sume kaznivih dejanj 13 policistov pa je preiskovalo specializirano državno tožilstvo.
Katere konkretne okoliščine so nazadnje pretehtale, da se je tožilstvo odločilo še za kazenski pregon četverice, uradno zaenkrat ni mogoče preveriti, so pa na specializiranem državnem tožilstvu potrdili, da obtoženim očitajo kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. »Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let,« je zapisano v 258. členu kazenskega zakonika, do obsodilne ali oprostilne sodbe pa je še zelo daleč.
Sindikalisti ogorčeni: Odgovornost naj se razdeli pravično
Ljubljansko okrajno sodišče je v skladu z zakonom o kazenskem postopku zoper četverico zaenkrat izreklo kaznovalni nalog brez glavne obravnave. To pomeni, da lahko policisti zdaj podajo ugovor, da se s kaznovalnim nalogom ne strinjajo, in kazenski postopek se bo nadaljeval po redni poti s predobravnavnim narokom oziroma glavno obravnavo.
Že sam pregon in kaznovalni nalog zoper četverico policistov je sicer močno razburil policijske sindikaliste. »Menimo, da v tem primeru policisti niso storili kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, saj so izvajali policijske naloge in uporabljali prisilna sredstva v okviru posebne policijske enote, kar pomeni, da so tudi prisilna sredstva izvajali na ukaz vodje oziroma nadrejenih. V tem konkretnem primeru pa smo tudi mnenja, da bi specializirano državno tožilstvo moralo iskati odgovornost pri vodjih, ki so odrejali in izdajali ukaze, ne pa pri izvajalcih policijskih nalog, ki so jih zgolj izvajali na podlagi ukaza,« je prepričan predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Adil Huselja. Kot pravi, sta dva od štirih obtoženih policistov njihova člana. Oba bosta najverjetneje podala ugovor na kaznovalni nalog. V SPS bodo počakali, ali bo policistom pravno pomoč ponudila že sama generalna policijska uprava, sicer pa lahko oba njihova člana računata tudi na brezplačno pravno pomoč v okviru sindikata.
Zaradi kazenskega pregona so ogorčeni tudi v največjem policijskem sindikatu, Policijskem sindikatu Slovenije (PSS). »Pričakujemo in zahtevamo, da se odgovornost razdeli pravično ter da se v prvi vrsti preišče vloga in odgovornost nadrejenih, ki so odredili uporabo plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov. Pri uporabi prisilnih sredstev proti množici namreč ni mogoče preudarka, ali neko sredstvo uporabiti ali ne, prepustiti izključno posameznemu policistu v trenutku odločanja, ko je v množici na terenu, saj bi to vodilo v popoln kaos in neenotno ukrepanje. Vsak ukrep se zato izvaja enotno, na podlagi odločitve poveljujočega policista, kar pomeni, da so bili obsojeni policisti zgolj izvrševalci ukazov,« so se odzvali v PSS.
