Učence in dijake v naši državi v primerjavi z vrstniki po svetu poleg slabše matematične, naravoslovne in bralne pismenosti pestijo tudi podpovprečna ustvarjalnost in računalniško mišljenje ter poslabšanje računalniške in informacijske pismenosti. Tako so pokazali rezultati zadnjih mednarodnih raziskav PIRLS, PISA, ICCS, ICILS in TIMMS, ki jih v naši državi vse od osamosvojitve koordinira Pedagoški inštitut (PI).
Direktor omenjenega inštituta ter redni profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar poudarja, da gre bolj kot za nespodbudne rezultate za nespodbudne trende, ki vztrajajo. Skrbi dejstvo, je izpostavil, da je nivo znanja slovenskih učencev na določenih področjih nazadoval za skoraj 15 let. »Ker gre za raziskave s precej različnih področij, jih je med seboj pravzaprav nemogoče primerjati, tudi zato, ker jim je namenjen različen delež pouka. Zato bi bilo nemogoče reči, kaj je glavni razlog za padanje na posameznem področju, saj je teh lahko tudi več. Element, ki ga nikakor ne bi smeli zanemariti, je brez dvoma manjše število dni pouka od večine držav, ki so sodelovale v raziskavi – četudi temu nihče ne posveča posebne pozornosti,« je jasen sogovornik.
Pojasnil je, da vse mednarodne raziskave znanja temeljijo na dveh konstantah: branju in pisanju ter z njima povezanimi kognitivnimi procesi: »Kako dobri bodo rezultati, je najprej in predvsem odvisno od tega, kako dobro bodo učenci znali naloge prebrati, jih osmisliti in zapisati odgovor s fizično tipkovnico računalnika, saj se vse omenjene raziskave opravljajo na računalniku in ne na papirju.«
Skrb zbujajoči upad zbranosti
Direktor Pedagoškega inštituta dr. Igor Ž. Žagar je spomnil, da upadanje bralnih sposobnosti ugotavljajo že pri raziskavah PIRLS in PISA, številne druge raziskave predvsem s področja psihologije pa kažejo, da se pri mladih skokovito znižujejo sposobnosti za procesiranje večjih enot besedila, pri čemer so težava že priredja, kaj šele podredja: »To je predvsem posledica skrb zbujajoče ugotovitve, da se obdobja zbranosti – ta je prvi pogoj za branje, ki ni le sledenje črkam – pri otrocih in mladostnikih zmanjšujejo, ker se kognitivni aparat čedalje bolj prilagaja prisilni in vsepožirajoči digitalizaciji zaslonov in večopravilnosti.«
Kot je poudaril Žagar, gre pri družbenih medijih za vsebinsko osiromašenje komunikacije, pri zaslonih kot mediju pa za strukturno osiromašenje. Po mnenju sogovornika ni več mogoče spregledati vse številnejših raziskav, ki kažejo, da je branje (in učenje) z zaslonov bolj utrujajoče, zmanjšuje pozornost in koncentracijo, je bolj površinsko ter otežuje pomnjenje in priklic prebranega. »To postaja vse bolj jasno državam, ki imajo izobraževanje za vrednoto in razumejo, da brez izobraževanja ni ne reprodukcije ne evolucije družbe. Slovenija ne spada med te države – če upoštevamo obseg povečanja službe za digitalizacijo na pristojnem ministrstvu in projekte, ki jih pripravljajo, se zdi, da ne želijo digitalizirati le šolstva, temveč tudi šolarje. Temu se danes reče družba znanja,« je zaskrbljen Žagar.
Direktorja Pedagoškega inštituta zelo moti, kako v zadnjem obdobju šolsko ministrstvo predstavlja rezultate mednarodnih raziskav. Meni, da gre za čedalje bolj politične in ne več strokovne predstavitve. Ker je bilo ob nedavni razglasitvi izsledkov raziskave o matematični in naravoslovni pismenosti (TIMMS 2023) vsakemu povabljenemu sodelujočemu razpravljalcu namenjenih le pet minut, so v vodstvu inštituta proti temu ostro protestirali. »V prihodnjih dneh bomo zato sami organizirali strokovni dogodek, na katerem udeleženci ne bodo omejeni niti s časom niti s tem, kaj smejo povedati. Zgodilo se je namreč tudi, da so bili strokovnjaki, ki jih je predlagal PI, zavrnjeni kot neprimerni,« je povedal Igor Ž. Žagar.
Zaušnica družbi
Učitelj matematike in fizike na OŠ Danile Kumar v Ljubljani Uroš Medar poslabšanje znanja matematike in naravoslovja med slovenskimi četrtošolci vidi kot zaušnico družbi v naši državi in ne šolskemu sistemu. Da otroci ne marajo matematike in se je nočejo učiti, ker naj bi bila dolgočasna, se mu zdi logično: »Matematika je namreč predmet, ki je sinonim za opravljeno delo. To, kar nam je kot družbi uspelo doseči v naši državi, pa je, da otroka takoj, ko nekaj postane težko, umaknemo. Skušamo ga zavarovati pred morebitnimi travmami, za katere sploh ne vemo, zakaj bi nastale. V življenju pa se je kljub temu treba znati spopasti s problemi in jih reševati.«
V povezavi z dosežki učencev v tujini, ki so v raziskavi TIMSS 2023 dosegli precej boljše rezultate od slovenskih šolarjev, se sogovornik potiho sprašuje, ali gre za razumevanje ali za učenje postopkov brez razumevanja. Meni, da je pri matematiki pomembnejše razumevanje, kar pa je seveda težje. »Dejstvo pa je tudi, da sta v tujini delo in trud še vedno cenjeni vrednoti, medtem ko pri nas pogosto največ šteje ležernost oziroma to, da nam je fino,« je jasen sogovornik.
Medar ne zanika, da zna biti matematika, ki razvija možgane na način problemskega mišljenja, težka. Tudi zato, poudarja sogovornik, se je treba tega predmeta lotiti resno in vanj vložiti veliko truda: »To velja tudi za otroke, za katere njihovi starši mislijo, da ne smejo trpeti, kot so nekoč trpeli sami, oziroma jim ne sme biti pretežko v življenju.«
Prenovljeni učni načrti bodo pesek v oči
V tem, da je v naši državi učni načrt za matematiko star dvajset let, sogovornik ne vidi težav. Spomnil je, da so temeljna matematična znanja v veljavi že sto let in da bo prenova učnih načrtov šolnikom v marsičem prinesla zgolj pesek v oči: »Čeprav bo fiktivno videti, da se je število učnih ciljev zmanjšalo, v praksi ne bo tako, saj nekateri učbeniki že zdaj niso usklajeni z učnim načrtom oziroma nimajo označeno, kaj učni načrt presega.«
Uroš Medar je kritičen tudi do delovnih zvezkov in učnih listov, ki naj bi uničevali generacije današnjih učencev: »Od šolarjev se pri reševanju nalog najpogosteje zahteva le še poveži, obkroži, dopolni in vstavi, zaradi česar so nehali pisati. Ko sem sam hodil v osnovno šolo, smo učenci pri matematiki popisali več zvezkov na leto, zdaj lahko en zvezek zadostuje za več let. Pozablja se, da je tudi pisanje zelo kompleksno gibanje, še bolj pa skrbi, da današnji otroci niso več sposobni naenkrat prepisati celotnega stavka s table. Njihova norma je beseda, pri čemer učenec po črkah prepisuje poved s table.«
Učitelj je spomnil tudi na nujno potrebno spremembo pravilnika o ocenjevanju, ki jo v zadnjem obdobju spodbuja tudi šolski inšpektorat. Gre za vnovično uvedbo formativnega spremljanja, ki je prihodnost oziroma vrnitev v preteklost, saj ponovno uvaja sprotno preverjanje znanja.
