»Ključna dognanja, ki so izpostavljena tudi v poročilu Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC), so: podnebne spremembe povzročamo ljudje z izpusti toplogrednih plinov; podnebne spremembe že nekaj desetletij močno vplivajo na planet; nadaljnja rast emisij, ki se sicer omejuje, a prepočasi, bo vodila v poslabšanje razmer. Zanikanje podnebnih sprememb nima nobene znanstvene podlage, nujno je hitro in odločno ukrepanje v smeri ničelnih izpustov in razogljičenja,« so v skupnem odzivu na izjave nekaterih raziskovalcev na nedavnem posvetu v državnem svetu zapisali na Univerzi v Ljubljani in Institutu Jožefa Stefana. »Dogodki, ki smo jim priča v zadnjih letih – od poplav do rekordno visokih temperatur – nedvomno kažejo, da se podnebje spreminja, znanstvene raziskave pa potrjujejo, da je za to krivo naše delovanje,« je poudaril rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič. Kot je dodal, okolje ne le s podnebnimi spremembami, ampak tudi z drugimi posledicami, kot je izgubljanje biodiverzitete, kaže, da smo že globoko v krizi. »Če želimo naš planet ohraniti primeren za bivanje za naše otroke in vnuke, moramo ukrepati hitro in odločno. V najvišjih ustanovah Republike Slovenije, kot je državni svet, bi morali organizirati razprave na najvišji ravni, na katere bi morali povabiti strokovnjake, pristojne za področje razprave, ter upoštevati znanstveni argument,« je poudaril Majdič.
Direktor IJS Boštjan Zalar je med drugim izpostavil, da se IJS z raziskovanjem podnebnih sprememb ne ukvarja celostno, ampak le s posameznimi vidiki, kot jih na primer preučujejo na odseku za znanosti o okolju. Sodelavci IJS, ki so sodelovali na posvetu v državnem svetu, so tam izražali svoje osebno mnenje, ne mnenja IJS, je opozoril.
Kaj so povedali v državnem svetu?
Na posvetu v državnem svetu, ki je predmet kritike, je Tomaž Ogrin z IJS med drugim dejal, da je uvajanje ukrepov za zmanjšanje ogljikovega dioksida in metana v kmetijstvu neprimerno. »Namreč, znanstveno ni dokazano, da so oblike podnebnih sprememb odvisne od izpustov teh dveh plinov. Vztrajanje pri razogljičenju bi prineslo kmetijstvu le škodo in poslabšalo njegovo ekonomijo in preživetje kmetij, ki so v Sloveniji majhne glede na evropske kmetije. Mnogi protesti kmetov v Evropi so opomin politiki, da mora najprej znanstveno utemeljiti učinek izpustov CO2 in CH4 na vreme in podnebje.«
Erik Margan, prav tako z IJS, pa je v razpravi poudaril, da se podnebje spreminja, lokalno sicer res tudi zaradi človeka, a ne zaradi izpustov CO2. Zatrdil je še, da CO2 ni nesnaga, temveč hrana za rastline, kar pomeni, da se pridelava hrane z vsebnostjo CO2 povečuje, posledično pa so ukrepi za znižanje izpustov CO2 zasnovani na napačnih predpostavkah in so zato škodljivi.
