Zgolj v zadnjih štirih letih je škoda zaradi nje že trikrat presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar je pogoj za izplačilo državne pomoči najbolj prizadetim kmetom. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) v zgornjesavski regiji za ponedeljkovo jutro napoveduje najverjetnejši temperaturni razpon od –4 do –7, na Notranjskem od –2 do –5, na Bovškem, Kočevskem in Gorenjskem od –2 do –4, v koroški in savinjski regiji ter v Beli krajini od –1 do –3 … Najnižjo temperaturo pri tleh pričakujejo v dneh med 7. in 10. aprilom. »Letošnji vegetacijski razvoj je bil zaradi obilice toplote februarja in marca pospešen za 10 do 14 dni. Fenološke faze so se razvijale hitreje, kar je povečalo tveganje za pozebo,« opozarja Arso. Dodajmo, da je bil februar na svetovni ravni tretji najtoplejši februar, odkar obstajajo meritve. Po navedbah Arsa je bil tudi letošnji marec po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih nadpovprečno topel, zelo namočen in povprečno osončen.
Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik je za Dnevnik spomnila, da se že nekaj let ponavlja isti scenarij, ko obdobju toplejšega vremena (zimske otoplitve) in zgodnejšega fenološkega razvoja sledi hiter padec temperature. Mraz za april zato ni tako poseben, so pa novost zadnjih let hitri skoki in padci temperatur. Andreja Sušnik je izpostavila tudi največje škode po pozebi v preteklih letih. Leta 2012 je bila pozeba sredi aprila, leta 2016 konec aprila, leto pozneje med 20. in 22. aprilom, leta 2020 konec marca, leta 2021 v drugi dekadi marca ter med 6. in 8. aprilom, lani pa med 17. in 22. aprilom.
