Za nakup 51,54 odstotka Žita je hrvaška prehrambna skupina Podravka, v večinski lasti sosednje države in pokojninskih skladov, leta 2015 odštela okoli 33 milijonov evrov. V prevzemni ponudbi, ki je sledila, je lastništvo povečala na 86,80 odstotka, kar je Podravko stalo 22,59 milijona evrov. Ker je imelo Žito v lasti lastne delnice, je Podravka dejansko obvladovala 96,44 odstotka pekarske družbe, zato je iz lastništva lahko iztisnila še tiste delničarje, ki prevzemne ponudbe niso sprejeli. Ta operacija je Podravko stala dobra dva milijona evrov, nakup vseh delnic pa skupaj 57,67 milijona evrov.

Od leta 2018 si je Podravka iz Žita izplačala za 29,7 milijona evrov
dividend, je razvidno iz letnih poročil o poslovanju Žita, kar pomeni, da je zgolj iz tega vira prejela več kot polovico kupnine za prevzem. Brez upoštevanja načrtovane prodaje zemljišča v Samovi ulici za Bežigradom v Ljubljani, kjer je Žito letos spomladi zaprlo pekarno, in nepremičnine v Novem mestu, kjer so letos poleti prav tako zaprli pekarno, si je, če nekoliko poenostavimo in zanemarimo inflacijo, ki je bila do letos nizka, z izplačilom dividend in nedavno prodajo nepremičnin v BTC več kot povrnila prevzemne stroške. S prodajo 95.505 kvadratnih metrov velikega zemljišča v ljubljanskem nakupovalnem središču ajdovskemu poslovnežu Ivu Boscarolu naj bi po naših podatkih iztržila 31,8 milijona evrov, kar pomeni 330 evrov za kvadratni meter.

Napoved stavke

Po neuradnih informacijah bo Žito del prodanih nepremičnin v BTC najemalo, dokler ne bo proizvodnja preseljena. V Koprivnico, kjer ima sedež Podravka, bo preseljena proizvodnja testenin. Po pojasnilih Žita bo zaradi sinergij integrirana v razširjeno in posodobljeno proizvodnjo juh in vegete. S ciljem dobičkonosnega poslovanja bodo prihodnje leto ob postopnih selitvah različnih delov proizvodnje iz BTC – zamrznjena hrana, pekovsko pecivo in drobtine – pretežno na mariborsko proizvodnjo lokacijo sledile tudi postopne prerazporeditve zaposlenih na druge Žitove proizvodne lokacije, Vič v Ljubljani, Vrhniko in Lesce, so povedali v Žitu. Zaradi nezadovoljstva s plačami in drugimi prejemki, fluktuacije zaposlenih, zapiranja obratov in nepripravljenosti vodstva na dialog pa je 24. oktobra v Žitu napovedana štiriurna opozorilna stavka.

Kot je pojasnil generalni sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Boris Frajnkovič, so Žitovi delavci zelo zaskrbljeni. V četrtek so se na pogajanjih sestali z vodstvom družb. »Nekoliko smo zbližali stališča, a še daleč nismo prišli do tega, da bi lahko podpisali dogovor. Pogajanja se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh,« je dejal Frajnkovič in poudaril, da so stavkovne zahteve tri: povišanje plač in neobdavčenega dela – povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter regresa za malico – v skladu z novo vladno uredbo. Po pojasnilih Žita v dialogu s predstavniki sindikatov iščejo najboljše rešitve za vse zaposlene, pri čemer dodajajo, da stalno iščejo proizvodne kadre, da njihovo pomanjkanje na trgu čutijo vsi proizvajalci, zato je njihov cilj kadre zadržati in ne odpuščati.

Opuščanje proizvodnje

Poleg že omenjenih selitev proizvodnje so oziroma bodo hrvaški lastniki v Žitu bodisi opustili bodisi preselili več proizvodnih programov, smo izvedeli neuradno. Po naših podatkih bo opuščena izdelava potic, podobno kot je bila opuščena izdelava slaščic, ki so jih izdelovali v Mariboru. Proizvodnja slednjih je bila prodana podjetju Jagros (trgovska veriga Jager), ki je leta 2019 prevzelo podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne. Izdelava toastov je bila preseljena na Madžarsko, na Hrvaško pa že pred časom proizvodnja začimb, navajajo naši viri in poudarjajo, da je bila proizvodnja brezglutenskih izdelkov v Trbovljah, ki je bila sicer v povojih in (še) ni prinašala dobička, pri čemer so bili izdelki zelo kakovostni, ukinjena. Na vprašanja, zakaj so ukinili proizvodnjo brezglutenske hrane, prekinili sodelovanje z dolgoletnim nemškim partnerjem pri izdelavi bonbonov in kakšne načrte imajo s čokolado gorenjka, v Žitu niso odgovorili. Eden od naših sogovornikov ne izključuje zaustavitve proizvodnje čokolade, saj ni ravno dobičkonosna. Kot je Podravka navedla v poročilu o poslovanju v prvem poletju letošnjega leta, bo prekinitev sodelovanja z nemškim partnerjem, za katerega je izdelovala bonbone pod njegovo blagovno znamko, pomenila nižje prihodke za skupino Žito in večjo dobičkonosnost. Del nedobičkonosnih programov bonbonov so v hčerinskem podjetju Šumi bonboni ukinili, del pa prenesli na zunanje partnerje. Prihodki Šumi bonbonov so se lani znižali za desetino, na 8,44 milijona evrov, pri čemer je bila ustvarjena izguba v višini dobrih 685 tisočakov. 

Priporočamo