Vse kaže, da smo v Sloveniji na vrhuncu sezone okužb v zimskem obdobju, opaža pediater Denis Baš. Gripa je v teh dneh še vedno v razmahu, je pojasnil, pri mlajših otrocih pa se pojavljajo tudi okužbe z respiratornim sincicijskim virusom. Dogajanje se pozna tudi v bolnišnicah, kjer so sprejemali povečano število otrok. Ob okužbah jih včasih doletijo dihalne stiske, je povedal sogovornik.
Nekateri so hospitalizirani zaradi epizode vročinskih krčev. »Vročinski krč je videti zelo dramatično, otrok pomodri, neha dihati, je neodziven. Lahko se pokrči ali pa se trese. To ponavadi traja kakšno minuto,« je opisal. Po prvem vročinskem krču je treba otroka pripeljati na pregled, je pojasnil. Starši otrok, ki se jim je v preteklosti to že zgodilo, so po drugi strani že seznanjeni s pravilnim ukrepanjem in imajo pri sebi ustrezna zdravila za prekinitev vročinskega krča.
Antibiotike v tem obdobju pogosteje kot zaradi angine predpisujejo zaradi zapletov po gripi, opaža Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Za cepljenje proti gripi je že nekoliko pozno, je dodal, v naslednji sezoni pa se je smiselno zanj tudi v primeru otrok odločiti že jeseni. Staršem dojenčkov v zdravstvu v zadnjih tednih svetujejo tudi, naj starejši sorojenci, če je le mogoče, v obdobju povečanega števila okužb ne obiskujejo vrtcev.
Več norovirusnih drisk
Trenutno prevladujejo akutne okužbe dihal, na podlagi prijav opažajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povzročajo jih številni virusi vključno z gripo, so pojasnili. Precej manj je okužb s SARS-CoV-2, ki je povzročitelj covida-19. Tudi respiratorni sincicijski virus še ni tako pogost, kot bi pričakovali za to obdobje leta, opažajo na NIJZ. »Veliko je rinoviroz, sezonskih humanih koronavirusov, manj pa humanih pnevmovirusov in bokavirusov. Seveda pa vsi skupaj prispevajo k pojavnosti prehladnih in gripoznih obolenj,« ugotavljajo. Trenutno zaznavajo tudi povečano obolevanje za norovirusnimi driskami. »Najpogosteje obolevajo osebe, starejše od 65 let. Zaznali smo tudi izbruhe norovirusnih okužb, zlasti v domovih za starejše občane,« so nam pojasnili.
Od močnega kašlja do svečk pod nosom
Množično obolevanje prebivalcev, ki ga opažajo v zdravstvu, se v teh dneh pozna tudi v vrtcih in šolah. Starši so že dobili usmeritve, kdaj je čas za vrnitev otroka med vrstnike, a se v zadregi znajdejo tudi pri odločitvah, kdaj naj otrok ostane doma. Nekateri so nam v zadnjih tednih omenili tudi zelo raznovrstne izkušnje s klici iz šol in vrtcev. V številnih primerih se je izkazalo, da je otrok »na hitro« zbolel, včasih pa je šlo po pripovedovanju staršev na koncu le za blag nahod ali vtis zaposlenih, da se otrok slabo počuti in da se nekaj »kuha«. V takih primerih je bilo nerodno tudi urejanje odsotnosti zaradi nege otroka, so nam omenili.
Doma naj ostane otrok, ki ima povišano telesno temperaturo, ki se slabo počuti, ki ima drisko, ki močneje kašlja, svetuje Denis Baš. Po drugi strani pa je smiselno upoštevati, da tako rekoč ni otroka, ki ne bi imel kdaj svečke pod nosom, je ponazoril. Delavci v vrtcih in šolah tovrstne razlike prav tako razumejo, opaža Baš, sodelovanje s starši pa je v večini primerov dobro. Ob tovrstnih dilemah se pokaže pomen dobre komunikacije, je poudaril. Včasih lahko v njej nastanejo šumi, zgodi se lahko tudi, da zaposleni posameznega otroka ne pozna tako dobro in zato neko situacijo presodijo drugače, kot bi jo sicer. Sicer pa se lahko bolezen še razvija in v času, ko starši pridejo po otroka, ta še ni tako zelo očitno bolan, kot bo dan pozneje.
Upravičenost do bolniške odsotnosti je v pristojnosti zdravnika oziroma pediatra, so poudarili na NIJZ, o tem pa lahko presodi ob pregledu bolnika ali vsaj pogovoru. »Vrtec ali šolo naj načelno obiskujejo zdravi otroci,« so poudarili. V smernicah za ponovno vključitev v šolo in vrtec so na NIJZ ocenili, da blažji kašelj in nahod, če se otrok dobro počuti, nista razlog, da bi ostajal doma. Pri gripi naj se otrok v šolo vrne po ozdravitvi oziroma na podlagi mnenja izbranega pediatra, svetujejo, pri driski ali bruhanju po 48 urah od zadnje driske ali bruhanja. V nekaterih primerih je smiselno upoštevati tudi otrokovo starost. Pri predšolskih otrocih je treba pri virusnem vnetju očesne veznice denimo počakati, da ni več gnojnega izcedka iz oči, pri starejših otrocih pa takih omejitev ni.
